Tihi klic duše

Ko človek zasliši tihi klic svoje lastne biti ter uzre njeno luč, ko doživi dotik najgloblje tišine, svetosti in miru, je nikoli več ne more zares pozabiti in njegova pot se ne more več vrniti v stare tirnice. Kajti to, kar nas pokliče iz globin lastnega središča, naš lastni notranji Jaz, je to, kar najbolj smo in kar nikoli ne izgine ali mine in je neprecenljivo. Skrivnostno in vendar domače, da temu ne moremo več obrniti hrbta. Hrepenenje našega srca postane neustavljivo in potreba po tem, da živimo iz najvišjega Sebe, postane naša nuja.