• banner duhovna univerza 2016 net

Ezoterično
znanje

Ezotericno Znanje2

Meditacija
- POT K SEBI

Gozd

DUHOVNA PREOBRAZBA

Preobrazba Metulj2

Duhovna etika
in vrednote

Duh.etika Vrednote

ETIKA IN VREDNOTE

Ko se v človekovem srcu prebudi duša, se začnejo spreminjati njegove vrednote. Duša pripelje v srce nova občutja, prepoznanja in nove potrebe. Deluje kot notranji magnet, ki spodbuja delovanje v dobro drugih in sebe. Če se kot osebnost uglasimo s to težnjo, postaja naše življenje bolj pretočno, polno in učinkovito. Duša je center tistega, kar je v človeku najbolj plemenito, ozaveščeno, ljubeče in modro. Tisto, kar nas notranje napaja z neuklonljivo voljo, ki so jo mnogi ljudje znali izkazati in izraziti: da ne odstopamo od tistega, kar notranje prepoznamo, da je prav. S prisotnostjo duše se v človeku aktivira posebna notranja sila, notranji kompas, ki ga lahko imenujemo duhovna etika. Ta postane nekaj tako naravnega in samo po sebi umevnega – kot naša lastna notranja težnja in potreba – da želimo in hočemo ravnati v njenem duhu.

Tisto, kar dušo kot notranje bitje najbolj označuje, je skupinska zavest. To je zavest, ki presega individualno in še bolj presega čredno. Gre za zavest, kjer se individualnost uglasi s skupinskostjo, kot se glasbenik uglasi z orkestrom. Želi biti uigran in sodelujoči del celote in da so njegova dejanja v prid celoti. Ne razmišlja o tem, kako bi se izločil in izpostavil, temveč kako bi prispeval, da bi celota živela bolje, da bi bilo za vse dele celote poskrbljeno, da bi se vzpostavila pravilna razmerja, pravilni odnosi do vsega. Morda se težko vživimo v takšen način razmišljanja ali delovanja, vendar ga lahko izkusimo takrat, ko prepoznamo, da nam je mar, kako je z drugimi – ko nam postane mar za ljudi, živali, rastline, za okolje, ko spoznamo, da vse sobiva v soodvisnosti in da je vse povezano z vsem.

Duša globoko dojema in pozna to celovitost, ki nas veže, spaja v en sam organizem. Še veliko več – globoko vidi in dojema pomen, smisel, namen in kam nas vse skupaj vodi. Ko nas duša napaja s svojo zavestjo, je tako, kot bi nas magnetne silnice od znotraj usmerjale v pravilno delovanje – v dobro drugih, sebe in celote. Ko se ta čut prebudi v nas, je povsem naravno, da mu sledimo in živimo v skladu z njim. Naša potreba postane, da ne odstopamo od prepoznanih vrednot.

Duhovna etika je torej najgloblji notranji kod, ki vsebuje duhovno voljo, duhovno ljubezen, modrost in neizčrpno ustvarjalno moč, ki nas vedno znova poravnava s celoto. Približa nas kvalitetam oziroma kar zakonitostim, lahko jih opišemo kot prepoznavanje meja človekove svobodne volje in nekršenje teh meja, nenasilje, sočutje, altruizem, globok in celovit notranji uvid ter razumevanje različnih situacij, sposobnost prepoznavanja in ustreznega ravnanja v odnosih, nenavezanost, odgovornost, čut za pravičnost ... Vse te kvalitete so kot kompas, ki nas vedno znova obrne v pravo smer. Če smo zanje odprti in se jih trudimo upoštevati, potem tudi duhovna življenjska energija podpira naše življenje in vse bolj izžarevamo svojo plemenito naravo.

Duhovna etika, v širšem kontekstu, je v ozadju težnje, da znotraj človeške družbe vzpostavimo pravni red, da določimo pravila igre, ki veljajo za vse enako, da postavljamo zakone, ki vsem in vsemu zagotavljajo pravično mesto pod soncem in da opredelimo, kakšne so posledice neupoštevanja tega. Če pogledamo še globlje, pa lahko razumemo duhovno etiko kot najvišji duhovni zakon, ki vzpostavlja red v vsem bitju in žitju v celotnem kozmosu. O tem govori že izvor besede kozmos, kosmein (gr.) namreč pomeni red. Najpomembnejša prinašalka duhovne etike pa je neizčrpna energija duhovne ljubezni, intuicija.

DUHOVNA PREOBRAZBA

Vrline se ne pojavijo same od sebe, kot dež ali sneg, pravi rek večne modrosti. Tisto, kar je potrebno, da se vrline, oziroma kvalitete srca in razuma, razvijejo, sta prizadevnost in trud. V duhu slovenskega pregovora, ki pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. Takšen zorni kot pri marsikaterem duhovnem iskalcu ni nujno preveč priljubljen, saj dostikrat prevladuje mnenje, da je duhovna rast nekaj spontanega in enostavnega. Začutiš željo v sebi, ji slediš in to je to: spremeniš prehrano, da je brezmesna, organska in biološko pridelana, začneš se ukvarjati z jogo ali tai čijem in pritege te meditacija. Po tekočem traku hodiš na razne tečaje in delavnice osebnostne rasti, knjige z duhovno literaturo prebiraš v takem številu, da se čudiš sam sebi.

Vsak, kdor se je odpravil po poti duhovne preobrazbe pa dobro ve, da to ni cela slika. Začetki so največkrat res entuziastični, čez čas pa ugotovimo, da določene dni in tudi daljša obdobja začetna gorečnost ponikne in nas začnejo stare življenjske navade spet vleči vase.

Duhovno pot pogosto primerjamo s potjo na goro. Dokler smo v dolini in zremo v gorovje v daljavi, na katerega bi se radi povzpeli, se nam razdalje in strmine zdijo dosti manjše, kot so dejansko. Ko krenemo na pot in hodimo po dolini, smo najprej v polnem zagonu. Ko pa se začne pot vzpenjati, marsikdo ugotovi, da se mu ne ljubi, da je nahrbtnik pretežak ali da je ravno takrat na televiziji dober film. Bolj izkušen popotnik, ki tudi bolj razume, zakaj se sploh odpravlja na goro in ki ni naravnan samo na cilj, ampak na vsak korak posebej (v duhu misli legendarnega Nejca Zaplotnika, da »pot je cilj«), pa ve in razume, da sta samodisciplina in samokultivacija na poti duhovne samouresničitve bistvena.

Samodisciplino bi lahko primerjali s puljenjem plevela in drugih invazivnih rastlin na vrtu, samokultivacijo pa s sajenjem takšnih semen in rastlin, ki bodo obrodile najlepše cvetove in plodove. Iskren duhovni popotnik začne tako prepoznavati, da ga pri rasti omejujejo lastne neprečiščene čustvene vsebine in slepila, prepoznavati začne neustreznost določenih miselnih vzorcev in predstav. Zavestno začne omejevati in izkoreninjati tiste značajske in osebnostne lastnosti, ki jih želi prerasti, in se poglabljati v pravo znanje, gojiti čistost, zadovoljstvo, aspiracijo in predanost višjemu v sebi.

Tako sčasoma spoznava, da je prehodil že kar lep del poti, ki vodi na goro. Ugotavlja tudi, da pri tem uživa, saj je pridobil kondicijo in izkušnje, zaradi katerih je njegov korak vedno bolj stabilen in zanesljiv. Tudi razgled poplača vsako kapljo znoja in boleče mišice.

Za pravega duhovnega popotnika sta samokultivacija in samodisciplina zaveznika, ki ju ne doživlja kot omejitev, ampak mu omogočata, osvobaja skrite moči v sebi.

MEDITACIJA – POT K SEBI

Kaj je meditacija?

Meditacija je kraljevska pot do Sebe, do svojega izvira moči, modrosti, ljubezni, vedenja, dobrote, lepote, resnice, poguma, iskrenosti, smisla ... Ezoterika in meditacija sta dva koraka istega plesa. Dva takta melodije. Brez meditacije ni poglobitve zavedanja, brez poglobitve zavedanja ni intuicije, brez nje ni ezoterike, kot izkustva.

O meditaciji in njenih učinkih na življenje

Meditacija je posebna vrsta treninga in vzgoje naše pozornosti. Večji del budnega stanja je naša pozornost usmerjena navzven in razpršena v različne smeri vsakodnevnega delovanja. Z meditacijo svojo pozornost obrnemo navznoter jo osredotočimo in tako prihajamo v stik z globljimi plastmi svojega bitja in zavedanja.

Meditacija nas regenerira in harmonizira

Navzven usmerjena pozornost nas vodi v aktivnosti za katere porabljamo svojo življenjsko energijo. Navznoter usmerjena pozornost pa naše zaloge vitalne energije obnavlja. Zahteve zunanjega sveta, ki vstopajo v našo zavest in nas silijo v akcijo so pogosto kaotične in neuglašene med seboj in z našimi potrebami. Ko se obrnemo v svoj notranji svet, omogočimo, da se uredijo na način, ki vzpostavlja ravnovesje in harmonijo med nami in okoljem.

Meditacija nam odstira življenjski smisel

Ko se umaknemo od zunanjega sveta in obrnemo svojo pozornost navznoter si s tem omogočimo fizično sprostitev in psihično pomiritev. S poglabljanjem vase pridemo v stik s svojimi pristnimi življenjskimi interesi in vrednotami. Življenje začenja dobivati smer in smisel. Sproščenost in umirjenost spontano širita polje našega intelekta, ki pridobi na obsegu, gibkosti in ustvarjalnosti. Odkriva nam nove zorne kote, omogoči celovitejše rešitve in globlje razumevanje vzrokov za probleme s katerimi se srečujemo.

Meditacija nas odpira v višja stanja zavesti

Meditacija je postopno poglabljanje vase, pri katerem začnemo sčasoma presegati znana subjektivna stanja našega razuma in odkrivamo nove dimenzije bivanja in zavedanja. Ko se s pozornostjo zazremo sami vase in se poglobimo v tišino, ki je za mislimi, lahko pridemo v stik z nekim višjim in širšim delom sebe, ki nas navdihuje in razsvetljuje. Vstopamo v stanja čistega zavedanja, radostne harmonije, ljubečega sočutenja in dinamične svobode.

Meditacija spreminja naše življenje

Ko negujemo redni stik s temi notranjimi stanji, se začenja spreminjati tudi naš odziv na življenjske okoliščine. Umirja se naša eksplozivnost, raztapljajo se hromeči strahovi, utrdi se samozavest in okrepi samospoštovanje, ki je vedno manj pogojeno z zunanjimi mnenji in okoliščinami. To je osvobajajoče in nam omogoča, da lažje izrazimo svoje potrebe, občutke, mnenja in ustvarjalne ideje. Z meditacijo se krepi naše zavedanje o enosti in povezanosti na vseh ravneh obstoja, ter s tem tudi etičnost, odgovornost in ekološkost našega ravnanja.

Tehnika meditacije je preprosta in učinkovita

Sestavljena je iz korakov, ki postopoma usmerjajo našo pozornost k izvoru samozavedanja. Izkušnja se poglablja z rednostjo in osredotočenostjo. Meditacija se začne s treningom razuma v zbranosti, poglablja pa se z vzgojo predanosti, osredotočenosti in zaupanja vase. Meditacija ni beg od življenja, temveč poglabljanje v njegov izvir. Je notranja osvežitev, ki jo v času zunanje zasičenosti nujno potrebujemo, da ne izgubimo sebe in svojega življenjskega smisla.

EZOTERIČNO ZNANJE

Kaj je ezoterika?

Pojem ezoterika je danes dokaj zlorabljen in z njim se označuje vse, kar to je in kar to ni. V osnovi je ezoterika veda, znanost, za novi čas, za prebujajočega se človeka, ki želi več od življenja in išče odgovore na pomembna vprašanja. Odstira nam skrivnosti življenja, pred katerimi osupnemo. Govori o našem izvoru, o potencialni veličini duha, ki jo lahko skozi razvoj dosežemo in izražamo. Posreduje nam vèdenje, s katerim lahko spreminjamo svoje življenje, odkrivamo njegove globine in smisel. Pred nas postavlja izziv, da se duhovne zakonitosti, ki veljajo v ozadju vidnega in nevidnega, učimo pravilno živeti, si z njimi pomagati, ter z njimi pomagati tudi skupnosti in izboljšati svet. Ezoterika razodeva skrito magijo pravilnega odnosa do sebe, do duše, do skupnosti duš, do boga (ali kakorkoli to že imenujemo), do drugih, do narave ...

Kako nam ezoterično znanje lahko pomaga v današnjem kaosu življenja, ko ne vemo več, kaj je zgoraj, kaj spodaj, kaj dobro, kaj slabo?

Ezoterika prinaša luč, uvid, globoko razumevanje mehanizmov našega razmišljanja, čustvovanja in delovanja. Pokaže nam celovito povezanost vsega z vsem. Pokaže nam pasti, izzive in zmage, ki čakajo vsakogar, ki želi spoznati celoto, po kateri je vse ukrojeno. Ezoterika ni ognjemet ali bliskavica, ki te zaslepi, ko jo odkriješ. Ni fascinacija, s katero bi se zapil. Vate vstopa tiho in globinsko, zato da globoko v tebi samem, v tvoji srčiki ustvarja revolucijo. Prinaša veter, ki prepiha, osvežuje, prebuja, bistri. Prinaša oddaljeni vonj po svobodi, po visokogorskem soncu in snegu, po briljantni luči. Spodbuja te, da 'vstaneš iz ovčje kože starih navad in postaneš lev, kar si po svojem bistvu' (Vivekananda).

Stare resnice, ki jih danes odkrivamo v novih preoblekah, so še vedno stare resnice in starodavna modrost, ki so nam jo kot dediščino zapuščali modreci vsega sveta. Bistvo je eno in po njem lahko spoznavamo vse stvari. Tu se ni nič spremenilo. Kar se spreminja, je zmožnost človeka, da to bistvo prepoznava v vseh njegovih mnogoterih oblikah in da ga izrazi ter tako spravi iz območja mističnega v vsakodnevno življenje. Da vsak posameznik, ki si tega želi, postane pravi mag, alkimist, kreator svojega zlatega kroga, in ga živi. (Ali ne pravi krščanstvo temu 'nebeško kraljestvo na zemlji'? Mar to ne pomeni, da si sposoben svoja najgloblja spoznanja tudi dejansko izražati in živeti?)

Kaj nas lahko poveže in dvigne našo zavest v globine duha, ki jih sicer ne dosežemo kar tako in jih ne more dojeti niti naš um? Meditacija.

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku