• banner duhovna univerza 2016 net

Barbara Škarja

Deček, ki je videl Resnično

V založbi Zavoda CDK je izšla knjiga - dnevnik anonimnega dečka, ki se je rodil in odraščal kot otrok z jasnovidnimi sposobnostmi v puritanski Angliji konec 19. stoletja. Čeprav je bil dnevnik napisan v času, ki je za nas že daljna preteklost, kot pravi v svoji recenziji univ. dipl. psihologinja Daja Kiari, pa lahko pomaga marsikateremu otroku danes, ker staršem in vzgojiteljem odpira oči in srce za takšne pojave.
Besede v knjigi so kot vrata, skozi katera vstopamo v svet otroške duše, ki nam iskreno in resnicoljubno razkriva za večino nevidne subtilnejše svetove in bitja, ki jih naseljujejo. Na neposreden, mestoma ganljiv in smešen način odstira kopreno ločenosti med tem in onim svetom. Avtor dnevnika v enem svojih poznejših komentarjev k svojemu otroškemu besedilu pravi takole: "Kolikor daleč nazaj se lahko spomnim, sem bil jasnoviden in sem lahko videl breztelesne entitete in človeško avro, ki sem jo opisoval kot 'svetloba.' Kakorkoli že, nikoli nisem slišal za jasnovidnost, predstavljal sem si, da je to naravna sposobnost, ki jo ima vsak, tako kot pet čutil. Da bi to lahko bil 'šesti čut' nisem nikoli pomislil, in oboje, tako moja nedolžnost, ki se tiče tega, in sposobnost sama, sta me pripeljali v mnoge težave, kot razkriva dnevnik. Kadarkoli sem v svojih mlajših letih omenil, da "vidim bitja", so moji starši to seveda sprejeli z nasmehom in s prizanesljivostjo, ter jo pripisali moji otroški domišljiji. Toda kasneje je ta odnos nadomestilo nekaj veliko bolj neprijetnega."

19. feb.

Sinoči sem bil tudi jaz preveč potrt, da bi pisal dnevnik. Ko sva z Mildred prišla od Arnoldovih, kamor sva bila povabljena na čaj, sva se šla pomenit z mamo v zajtrkovalnico, in videl sem strica Willija, kako sedi na očkovem stolu in se nam smehlja. In ravno takrat je iz službe prišel očka in se potem, ko nas je vse poljubil, hotel usesti, jaz pa sem zavpil "Ne usedi se tja, stric Willie sedi na tem stolu." In mama je hecno pogledala in rekla, "Res ne vem, kaj bomo naredili s tem otrokom," in očka je rekel, zelo jezno, "O čem govoriš, fant? Tvoj stric Willie je vendar že dve leti mrtev." Potem je rekel Mildred, naj me takoj pelje gor. Ko sva prišla v otroško sobo, sem jo vprašal, če ona ni videla strica Willija in rekla je "Seveda ne, ti grozni lažnivec." Nisem mogel razumeti in bil sem zelo nesrečen. Ko sem bil v postelji, je mama kot vedno prišla gor, da me objame, in rekla, da se želi resno pogovoriti z mano. Sedla je in rekla, da poredni fantki, ki govorijo tako strašne brezbožne zgodbe, kot tisto o ubogem stricu Williju, nikoli ne bodo šli v nebesa in da moram obljubiti, da ne bom nikoli nikoli več govoril takih stvari. Potem sem začel jokati in rekel, da tisto ni bila zgodba in da sem videl strica Willija in da bi bila brezbožna zgodba, če bi rekel, da ga nisem ...

3. maj

Popoldne je bila mama zelo vznemirjena, ker sem sam odšel na obalo in nisem počakal na Marjorie. Rekla je, da se gospodič ne sme tako obnašati do male dame in da jo je sram zaradi mene. Nisem ji povedal, da sem jezen na Marjorie, ker me je ves čas prosila, naj si slečem hlače, rekel sem ji samo, da sem želel biti sam in opazovati vile, ki se igrajo med kamni, in morsko rastlinje na obali - kar je bilo res. In potem se je zelo ujezila in rekla, da res ne ve, kaj naj stori s fantkom, ki tako laže, in da mi ne bo več pustila brati pravljic o vilah, če bom govoril takšne neumnosti. Tako sem bil jezen na mamo in skoraj sem jokal, ker ni bilo pošteno, da je rekla, da lažem, ko pa ni bila na obali, da bi se sama prepričala. In to sem ji povedal in rekla je, da moram zaradi predrznosti za kazen eno uro prej v posteljo. Ne morem razumeti, počutim se bedno...

Vsak otrok ob odraščanju spoznava svet, v katerega se rodi, naš deček pa poleg zunanjega sveta odkriva še notranje svetove, z vsem, kar jih opredeljuje. Skupaj s piscem spoznavamo, da je enako pomembno, kot imeti izkušnje, tudi razumeti, kaj določene zaznave pomenijo. Kar precejšnje število uglednih posameznikov je napisalo knjige, ki dokazujejo obstoj majhnih "duhov narave", med ljudmi znanih kot vile, palčki, škrati, silfi, itd. Irski pesnik, W. B. Yeats, ne le da verjame v vile, temveč jih očitno lahko tudi vidi. Mnogi Kelti imajo to naravno sposobnost. Pravi učitelj ob pravem času je na poti razumevanja in notranjega zorenja še kako pomemben. Za dečka so to njegov osebni učitelj, dragi pokojni dedek, predvsem pa modri 'Starejši Brat'. Vsak po svoje mu pomagajo osvetljevati določene situacije in mu prinašajo luč vedenja. Kako pomembno je razumevanje, nam lahko povedo besede avtorja samega, ki pravi: "Če bi moja mati to vedela, bi mi bilo prihranjene kar nekaj zmede in mučenja mojega mladega uma." Knjigo lahko beremo kot pravljico, lahko pa nam bo v pomoč, ko se bomo v življenju srečali s temi redkimi in občutljivimi posamezniki, ki morajo hočeš nočeš hkrati živeti v dveh svetovih.

Barbara Škarja

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku