Barbara Škoberne

Ko ti življenje stopi na žulj

Imaš vse sestavine, da spremeniš svoje življenje v moro - nikar jih ne zmešaj!

Hafis

V veliko družinah in odnosih nasploh obstajajo tabu teme, nekaj, o čemer 'se ne govori'. Če že, potem je to ali z zadržano hladnostjo, kot bi govorili o slabo prebavljenem kosilu prejšnjega dne ali z ogorčenostjo, češ kako je kaj takega možno v naši družini, ali pa s hudo. Uradno sicer družinski člani tega ne bojo nujno potrdili, saj se po nenapisanih družinskih vrednotah to ne spodobi. Sprenevedanje, zanikanje, potiskanje glave v pesek ...? Ali slepilo, da bi moralo biti družinsko življenje 'krasno', brez izzivov in to ves čas.

Zadnjič sem bila ravno na obisku pri teti, ko je zazvonil telefon. Ker sva se pogovorili že o vseh tekočih stvareh, sem jo spodbudila, naj se oglasi. Vem namreč, da telefonski klici znajo niso prav pogosti. Nihče več me ne pokliče, rada reče. To ni res, res pa je, da je teh klicev precej manj kot pred leti, ko je bila večina njenih prijateljic še živih.

Po prvem odzivu sodeč je klical nekdo, ki ga ni poznala. Kakšna anketa po telefonu ali pomota, sem pomislila, ko sem brkljala po kuhinji. Že čez nekaj trenutkov pa se je izkazalo, da je na drugi strani stric Jože - tetin brat, ki je ni poklical že več kot deset let in o katerem teta po možnosti ni govorila. Njegov klic po tolikih letih je bil očitno popolno presenečenje, ko je z veliko samoobvladanostjo poskušala ohranjati pod nadzorom glas in izraz na obrazu. Kolikor se je dalo mirno je govorila 'dolgo se že nisi oglasil, kako si kaj, jaz sem v redu' in podobno. Ker jo dobro poznam, sem vedela, da je zelo vznemirjena. Do strica čuti posebno naklonjenost, ki pa jo ne izraža, samo vsake toliko časa se naskrivaj razjoka in to je to. Potem se je za nekaj besed na drugi strani oglasila še stričeva žena, glas moje tete pa je v hipu zamrznil, da je hlad kar puhtel po sobi.

Priznam, da nisem veliko vedela o razlogih, zakaj je bil stric oseba, o kateri teta ni govorila. Sama sem ga nazadnje videla pred ne vem več koliko leti. Bil mi je simpatičen, in kot se je videlo takrat, tudi bolan. Kadarkoli sem prej ali kasneje kaj vprašala, je bil odgovor, da je boljše, če v to ne drezam. To se mi je zdelo smešno in tudi strahopetno - nikoli nisem čislala pod preprogo pometenih stvari - vendar sem se po premisleku odločila, da bom tetino željo spoštovala.

Vendar je imel tok dogodkov svojo logiko in tako sem po naključju od sestrične izvedela, kakšne zdravstvene težave je imel in še ima stric. Na srečo se mu stanje ne slabša, ampak ostaja enako.

Taka preprosta stvar, ki jo je moja draga teta spremenila v prepovedano temo pogovora za svoje bližnje in očitno tudi zase. Pravzaprav je bila stvar preprosta zame kot za zunanjega opazovalca. Za udeležence določenih preteklih dogodkov, ki so med njimi stkali debele energijske vezi, pa je bila očitno drama - vsaj za nekatere.

Sama razumem in opažam, da so intenzivne čustvene reakcije posledice nečesa globljega, kar ostaja 'ljubko skrito' pod običajnimi reakcijami in velikokrat celo neozaveščeno. Situacije, ki to sprožijo, so lahko različne, doživljamo pa jih enako: kot da smo potisnjeni v kot, nam stopil na kurje oko ali nas boksnil v želodec.Večinoma pridejo in grejo (kratkotrajno bolečino se da preživeti tako, da stisnemo zobe, v duhu priljubljenega reka moje prijateljice "kar ne ubija, krepi"), včasih pa se pojavijo dnevi in celo daljša obdobja, ko občutkom obupa, bolečine, jeze in razočaranja nad drugimi, svetom ali samim sabo kar ni konca. Mogoče bi nam zdravnik svetoval persen za pomiritev živcev, sami pa dobro vemo, da je vzrok za naš nemir in notranjo stisko globlji. Ko se jezimo na druge, na sorodnike, znance, otroke, starše, sodelavce, okoliščine, ... ki so "vsega krivi", kažemo z enim prstom sicer na druge, z ostalimi pa - k sebi. In tam, pri nas, se začenja in končuje lekcija za nas.

Astrologi pravijo, da sta v vsaki neprijetni situaciji in osebni stiski skrita za nas učna ura in učenje velikega učitelja Saturna. Med vsemi planeti je ta najbolj neizprosen, saj ima odličen spomin in je do konca pravičen. Tako nam izstavi račune za naša minula dejanja, ko smo mi že zdavnaj pozabili nanje. Ti 'računi' imajo najpogosteje obliko za nas neprijetnih ali bolečih okoliščin in odnosov.

Saturn modro kot odličen učitelj poskrbi, da nam življenje prinese priložnost za učenje, ko smo zreli za to. Zakaj siliti otroka z učenjem višje matematike, ko ne bi razumel ničesar? Saturnova vrlina je namreč tudi neskončna potrpežljivost in sposobnost čakanja na pravi trenutek - za pravi učinek. Tako počaka, da 'dovolj dozorimo' za njegovo učenje.

Učenje časa, pravzaprav? Matematike, biologije, jezikov? To so nedvomno koristne stvari, tisto, kar zanima Saturna, pa je učenje pravilnega delovanja in pravilnih odnosov.

Delovanju na Vzhodu pravijo karma. Brez 'dobra' in 'slaba', samo karma. Od tega, koliko je naše delovanje iskreno, pošteno, pravično, nenasilno, sočutno za druge in za okolico, pa sta odvisna potem tudi pridevnika 'dobra' in 'slaba'. Mogoče bi lahko Saturna v prispodobi še najbolj primerjali z izjemnim vrhunskim matematikom zaradi njegove sposobnosti, da si nezmotljivo zabeleži in zapomni prav vsa naša dejanja s plusi in minusi vred, in nas takrat, ko smo zreli, za njegovo učenje, sooči z enačbo, kako 'slabo' karmo uravnotežiti oziroma nevtralizirati. Kajti brez tega ne gre. Na poti k temu, kar človek v svojem bistvu kot duhovno bitje je, mora izravnati neravnovesja, ki jih je vede ali nevede povzročal v preteklosti.

Tudi moja teta se bo morala enkrat soočiti z zavračanjem in bolečino, ki jo čuti v povezavi s svojim bratom, z njegovo ženo, z boleznijo. Besede 'morati' ne maram preveč, ampak, kot pravi pesnik Minatti, "nekoga moraš imeti rad." Ljubezen pomeni, da spustimo strah, ki se ga oklepamo, da lahko srce polno zadiha. In tega, kako bolj ljubiti, nas uči Saturn, veliki učitelj in gospod karme, skozi življenje.

Lahko da slutite, kakšne lekcije ste si izbrali v življenju in zakaj se vam dogajajo stvari, ki se dogajajo. Mogoče ste se največjih zapletov tudi že lotili in jih prebrodili. Morda prebirate izbrano literaturo, hodite na jogo, celo meditirate. Hkrati pa lahko čutite, da bi si za globlje razumevanje delovanja karme želeli tudi nekoga, ki vas bo usmerjal, vam kazal poti čez brzice, vam stal ob razklepanju vezi strani.Ko smo v temi in osamljeni je vsak žarek svetlobe dragocen, vsako toplo srce, vsaka beseda modrosti. Tisti, ki najbolje ve, kaj in kako in zakaj je bližje, kot si sploh lahko predstavljamo. Skrit je v globini našega srca kot duh, atman v človeku ... Čaka, da se izraziti kot nekaj plemenitega, žlahtnega, dragocenega. Čaka, kot popek, da se razcveti v cvet.

Imaš vse sestavine, da spremeniš svoje bivanje v radost - zmešaj jih, zmešaj jih!

Hafis

Barbara Škoberne

članek je bil objavljen v reviji Aura 227 / 2008