• banner duhovna univerza 2016 net

Stare resnice v novih oblekah (3.10.2019)

Sončni zahodStare resnice, ki jih danes odkrivamo v novih preoblekah, so še vedno stare resnice. Tudi bistvo je še vedno eno in po njem lahko spoznavamo vse stvari. Tu se ni nič spremenilo. Kar se spreminja, je zmožnost človeka, da to bistvo prepoznava v njegovih mnogoterih oblikah in da ga izrazi ter tako spravi iz območja mističnega v vsakodnevno življenje.

Vse je luč (16.9.2019)

Sončni zahod na obaliPrehajanje poletja v jesen je najbolj prepoznavno po 'ugašanju svetlobe', ko sonce izgublja svojo moč in postaja dan vse krajši, noči pa vse daljše. Svetlobe je zunaj postopoma vedno manj, vendar pa jo v svetovih onkraj oblik lahko še vedno najdemo veliko in čim globlje v duhovni svet se zatapljamo, tem bolj se luč veča.

Svetloba je nujna za obstoj življenja. Hkrati pa je svetloba ena najprej opaznih in zaznavnih kvalitet sveta duš. Če meditiramo in poravnamo svoja telesa (kot lečo) na skriti izvor svetlobe v nas samih – na dušo, se nam odpre bleščeča realnost, ki v nas prinaša globoka spoznanja.

Prisotnost močne svetlobe v 'notranjem' svetu so opisovali tisti, ki so doživeli obsmrtno ali pa zunajtelesno izkušnjo. Zato misel, da smo stkani iz svetlobe, ni le simbolizem, temveč realnost, le da se v najgostejši materiji, iz katere je naše telo, ta svetloba izgubi in skrije. V materiji fizičnih teles je svetloba skrita in latentna in skozi razvoj zavesti se prebuja in aktivira.

Iskanje (26.8.2019)

Heavenly harbourNekoč je živel človek, ki je bil prav posebno bitje. V sebi je namreč nosil obilo darov, in vsa so bila kot posebna, dragocena semena. Nedvomno so obetala, da se bodo, ko bo nastopil njihov čas, ob pravilni negi in podpori razvila v cvetove, kot jih še ni bilo na tem svetu. S posebnimi listi, nazobčanimi ter okroglimi hkrati, in cvetličnimi čašicami, oblikovno podobnim rožnatim potonikam in močvirskim tulipanom, s svežino pomladnega vonja narcis, damaščanskih vrtnic, pa ozadjem dalmatinske sivke. Človek površne sodbe bi rekel: prava zmešnjava, nič novega, vse že videno; senzitivni kuhar, da je kot ravno pravšnji ratatuj; opazovalec, pomirjen sam s seboj pa, da je to nekaj, kar se ga dotakne in nagovori v srcu.

Ali oblaki vedo, kam potujejo (8.7.2019)

OblakiMnogo-noga hobotnica razprostira svoje bele okončine na modrem ozadju. Giblje se ležerno in spretno, hop, in že steguje svoj ud do prve v številni kopici belih ovčk, zafrkljivo poskakujočih na prostrani modrini. Tečejo, da bi dosegle Pegasa, hitečega proti brezdanjim planjavam modre neskončnosti.

Sen kresnih noči (17.6.2019)

Avgust Malstrom Dancing FairiesNoči okoli poletnega solsticija so posebne noči. Kresnice utripljejo v večerni travi, zrak polnijo poletni vonji, drevesa prepojena z vročino in svetlobo sonca, šumijo v toplem vetru. Nekaj magičnega in skrivnostnega se svetlika in razliva čez travnike in gozdove. Posebna svetloba, ki je vtkana v materijo, se ob večerih dviguje iz zemlje. Večerne meglice se sukljajo v podobi dolgolasih vilinskih bitij, ki plešejo svoj krog. Zvezde so jasne in čiste, vrhovi gora se jih dotikajo. Na severni polobli doživljamo najdaljši dan in najkrajšo noč. Čas, ko sonce žari v svoji polni moči in oživlja, prebuja, dviguje, razširja živost v vse kotičke. Ta čas so v preteklosti, pa sedaj ponovno, spremljala različna obredja, ki so podpirala sonce in njegovo svetlobo, da bi se obdržalo čim dlje. Element, ki je tesno povezan s soncem, njegovo svetlobo in transformacijo življenja, je ogenj. Zato je za čas kresnih noči najbolj značilno prav prižiganje ognjev. S tem pa premagovanje teme in spodbujanje življenja in upanja.

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku