• banner duhovna univerza 2016 net

Domovoj – varuh doma (10.12.2018)

DomovojObstoj devskega sveta je ena večjih skrivnosti življenja, ki čaka, da jo šele odkrijemo. To nevidno kraljestvo je skrito za vsemi pojavnimi oblikami tega življenja in sveta. Ker ga ne moremo zaznati s čutili in ker racionalno-materialistična usmerjenost trenutne civilizacije tega ne 'priznava', smo to plat življenja potisnili ali pa skrili v bajeslovje, pravljični svet, mitologije ... Pa vendar ne glede na naše mnenje o njem – obstaja in je. Pojavnega sveta in življenja brez dev – angelov, vil, škratov, rojenic, sojenic, panov, muz in drugih bitij, ne bi bilo. Njihova naloga je, s pomočjo izjemne, stalno delujoče inteligence, ustvarjati oblike, telesa, podobe iz nevidnega (pa vendar najgloblje osmišljenega in življenje dajajočega) sveta duha – v svet materije, skozi proces manifestacije. Iz nevidnega v vidno. Iz abstraktnega v konkretno. Od ideje do realizacije. Iz energijske matrice, vzorca – v drevo, snežinko, atom, ogenj, točo, oblak, telo, misel, čustvo, reko ....

Pogled skozi okno sedanjosti (26.11.2018)

mali princSnežinke mehko lebdijo v zraku, vse nežne in lahne. Če so tudi letošnje hladne, ne vemo, dokler se jih ne dotaknemo. Če so znova prijetno svežega okusa po gorskem potočku, še tudi ne vemo vnaprej. Ali je njihova geometrijska oblika podobno izklesana do zadnje pikice, nam je jasno šele, ko si jih postavimo tik pred nos ali, tisti s težavami pri 'zoomiranju', na daljavo svoje roke.

Mimoidoče osebe, nam poznane ali ne, hiteče skozi sedanji trenutek, so kot zvezde repatice, ki se nas ob mimohodu dotaknejo. Preden se razblinijo v neskončnosti, nas oplazijo s svojimi repi in prežame nas, z njimi povezana, refleksija. Kadar gre za nam znano osebo, s katero imamo že ustaljen odnos, nas običajno prežame običajnost njene energije. Če gre za neznano osebo, je naša refleksija takšna, kot jo imamo običajno do vseh neznanih oseb. Klasificiramo jo glede na zunanje dejavnike ter oblike in potem vestno spravimo v predalček pod ustrezno črko. Ni ga čez red. Da le ni nepredušen ...

Ko v našem domu 'straši' (12.11.2018)

OblakiSedim mirno na fotelju, razmišljam. Ob meni leži moja psička, zatopljena, skupaj z mano, v to mirno ozračje. Nenadoma moj pogled pritegne zelena lončnica na polici, ki se sunkovito prične stresati. Samo desni del vej se maje, kot bi bil potres. Levi del rastline miruje. Kot malce uročena strmim v ta del rože, moj razum otrpne za nekaj trenutkov, vendar me prevzema enak mir, kot prej. Ne čutim nič posebnega. Ne strahu, ne vznemirjenja, ne evforije, ne sreče ....

Zven jesenskega listja (29.10.2018)

Jesensko listje3 mPreproge listja, skrbno poglajene in gladko pometene, ustvarjajo občutek, kot bi se marljiva roka poukvarjala z njimi in jih posebej uredila. Listje je dobesedno povsod, kamor pogledamo: na drevju in na tleh, usmerja ga tudi veter, da poplesujoče po nebu daje utvaro oddaljene jate poslavljajočih se škorcev ali vran.

Ko se listje odlaga na tla, zazveni. Še tišje in drugače kot oglašajoče se ptice, sliši se le pol tona glasneje od prisluha ali od sproščujoče razelektritve možganov ob meditaciji.

Lepota (15.10.2018)

GozdImam slepega prijatelja, ki se ob 'ogledovanju' umetniških slik zatopi v njihovo energijsko polje. In prepoznava sporočilo slike preko vibracije in tega posebnega občutka, ki ga objame. Kar pomeni, da umetniške slike niso samo nekaj za oči, temveč je njihova moč neizmerno globlja in prežame vse kar smo ter – se dotakne našega bistva. Tiste, ki se. Seveda ne vse. Najvišja umetnost je prinašalka nadzavednega in nadosebnega. Je glasnik harmonije. Umetnost je prenašalka lepote.

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku