• banner duhovna univerza 2016 net

Paradoks o čustvih (23.2.2017)

tek v travi mDandanes veliko in radi govorimo o čustvih ter jim namenjamo veliko pozornosti.

Po drugi strani pa je kljub veliki skrbi za čustva težko srečati človeka, ki bi bil čustveno zares v ravnovesju.

Da je temu precej tako, se dotaknimo vsakdanje situacije, ko srečamo znanca in ga pobaramo: »Kako si?«. Zgodijo se različni scenariji. Velikokrat ta, da bitje pred nami z raznimi premoženjskimi in statusnimi sredstvi kot izveden pravnik iz holivudske nanizanke dokazuje, kako je super in nikakor ne nazadnje: da je najboljši ter srečen. Pa je res?

»Vsako bitje si želi sreče« razsvetljuje osnovna budistična premisa. Kako je torej s stanjem naše sreče? Zdi se, da svoj um še prepričamo – ali pa ta prepriča nas – da smo krasno in v redu, čeprav nam iluzijo hitro načne sosed, ki si utegne misliti, da je v nečem boljši od nas. Pa pustimo danes um ob strani. Začeli smo s čustvi in če so v resničnem ravnovesju, v veliki meri pripomorejo k občutku naše srečnosti.

Nadaljujmo pri tem, da nekoga pobaramo, kako je. Vprašanjce nikakor ni nedolžno; če ga zares slišimo, nas popelje naravnost v samorefleksijo in psihoanalizo lastnega čustvenega stanja. Vprašanje »kako si« zaradi čustvenega dojemanja sveta razumemo kot »kako čutiš« ali kot »kakšna čustva ta trenutek nosiš v sebi in sabo«. Zato lahko tak formalen pozdrav prinese zadetek v tarčo plus še bolečino zaradi zavedanja čustvene neizpolnjenosti. Slednje je, kot že povedano, težko dosegljivo, nikakor pa ni pot do tja tlakovana ob spremstvu (ali zaradi) v vsem popolnega spremljevalca, kot si to včasih napačno predstavljamo. Tega si namreč sposojajo le za na TV ekran in še ta s svojo idealnostjo zdrži komaj uro in pol, kolikor traja film. Seveda ima zadnji stavek le status hudomušne pripombe ... Ampak iztočnica je dobra, namreč: kaj sploh je ideal in ali sploh obstaja še kje drugje, kot v višavah našega uma? Zdi se, da te predstave obstajajo samo zato, da vemo predvsem, da nečesa nimamo in da imamo zato razlog za nesrečo. Pa je res, da so za iskanje naše sreče zadolženi drugi okoli nas? Če nam je nekaj tako pomembno in določa, kako doživljamo svoj svet, zakaj bi to polagali v drugega? Zakaj preprosto sami ne poskrbimo, da se bomo bolje počutili?

Dejstvo je, da smo do svojih čustev kar malo permisivni, saj se zanje ali ne zmenimo ali ne poskrbimo ustrezno, čeprav veliko govorimo o tem, zato nas vprašanje udari. Da ne bi bili v stiku s čustvi, jih tlačimo v globine sebe kot v velikanski lonec in čez poveznemo še težko pokrovko. Sčasoma potrebujemo uteži, da se pandorina skrinja ne odpre. Se ne strinjate? Kajti možno je, da ob vprašanju začutite sterilno tišino. Vendar pa je ta le druga skrajnost vrenja, ker zna um čustva zelo kvalitetno utišati in potlačiti – kar pa ne pomeni, da so v ravnovesju.

Da je trditev resnična, je potrebno le opazovanje, kako neko bitje, torej »mi«, poskrbi za čustveno ravnovesje. Z googlanjem po telefončku? Z nenehnim klepetanjem? S slušalkami na ušesu? Nikoli zaključenim prehranjevanjem? Pitjem? Žvečenjem? Kavicami? Čokolado? Vse to še kako potrebujemo, da čustva preglasimo. Potrebujemo hrup, ki je večji od hrupa čustev: bolečin, prizadetosti, strahu, praznine, nedefiniranosti, čustvene sestradanosti.

Zanimivo je, da je veliko povedanega okoli tega, kakšna naj bo zdrava hrana, da bomo ohranili zdravo lepo fizično telo. Se nam kaj svita, kakšna naj bo »hrana«, da bomo ohranili zdravo lepo čustveno telo? Morda ne verjamete, ampak odgovor je v odmiku od vsega naštetega, kar sicer z njim počnemo. Namesto po telefonu, surfanje po naravi, gozdu, klepetanje s pticami in potokom, žvečenje kislice – saj še vemo, kaj je to?, pitje čistega svežega zraka, hranjenje skozi oči: »Vidim nebo, vidim sonce, vidim drevo, vidim popek na njem, vidim rožo, ki še bo, vidim tebe. Kako si?«

Če ti svojo torej svoj odgovor ni všeč, se pelji na sprehod na meditacijo in se znova začuti v vsej svoji lahkotnosti, ko tvoje noge tečejo po travniku kot bi bil/a srna ali ptica z zlatimi krili, najbolje pa vse to hkrati!

Mateja Meško Kaiser

 

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku