• banner duhovna univerza 2016 net

Sipine časa (3.9.2018)

PuščavaPoletni in zgodnji jesenski počitniški dnevi so dobra priložnost za razgrajevanje navad in fiksacij vsega tistega, kar verjamemo, da dela Nas nas. Razpadanje tistega, s čimer se istimo, ima toliko skupnega z nami samimi, kot ima barva galebovega perja z njegovim letenjem.

Oddih v bolj preprosti obliki, v planinah z nahrbtnikom na rami ali v kampu s par najnujnejšimi stvarmi, nas vsaj za nekaj promilov približa modelu budističnih menihov, nosečih s sabo le skledico za malico, ki jo izprosijo ob poti, sicer pa nosijo vso imovino na sebi, oziroma natančneje, v Sebi.

Zakaj je to dobro? Ker je z nami malo stvari, ki odvračajo pozornost in za katere moramo skrbeti - ob tem pa se posledično pričnemo z njimi istiti, ko jim rečemo »moj, moje«. In počasi pozabimo, kdo v resnici smo.

V obilici ljudi, v mravljišču nenehnega poletnega gibanja okoli nas, poplave teles, čustev, misli..., postopoma pozabimo nase na način, kot smo se navadili se videti. Odpuščamo zrno po zrno od sebe kot po analogiji: »Prah si in v prah se povrneš.« Življenje, ki ga sicer tekom leta trudoma spravljamo skupaj, zbirajoči prepričanja, vrednotenja, ki jih imenujemo »naša«, so kot naši gradovi iz peska.

Prelepo izklesani stolpiči, elegantni oboki, ki ob sijaju sonca pričenjajo popuščati... Sonce, ta večna priča, izsušuje in vleče vlago iz nebistvenega. Minljivost popušča pred večnostjo.

Tragika ali lepota? Odvisno iz stališča mislečega. Je narobe, da se naša dejavnost kdaj pa kdaj izbriše? Zakaj bi žalovali za starim, ko pa imamo pred sabo nove priložnosti. Sedaj, ko so se stare navade nekoliko razpustile, kot oblike iz peska, lahko na novo gradimo tisto, kar nam je aktualna vrednota Sedaj. S popuščanjem ustaljenosti pridobivamo manevrski prostor zase, da se izgradimo v svoji svobodi, da se vadimo biti v stiku s svojo zavestjo. S tistim delom v nas, ki Ve, ko zre. Onkraj misli in čustev. V samem bistvu stvari.

Podobno kot, kadar se potopimo pod gladino vode in od spodaj zremo na površino. Zremo v dobesedno drugi svet, v nekaj, kar je ločeno, kar obstaja »tam«. Podobno smo mi sami kot zavest, notranji opazovalec, tisto, kar je ločeno od misli in občutkov, tudi od telesa. Bivajoče, popolnoma neodvisno, a hkrati zlito z vsem, kot nam razkrijejo utrinki v meditaciji, ko Se uzremo. In ko zavedanje sebe izgubimo, ko izgine, ga poiščemo ponovno. Zatopimo se Vase, kot se potopimo v morje, kjer je mir, ravnovesje, kjer smo povezani s samim srcem vseh stvari, pravilno lebdeče umeščeni v prostoru in času.

Trenutki, v katerih se z izkustvom poistimo in ga zgrabimo kot: »to sem jaz« ali »to je moje«, izgubimo njegovo in svojo lahnost; izkušnja se konkretizira in popredmeti, s čemer jo izgubimo. Preprosto zato, ker naša notranja narava ni popredmetena, čeprav obstaja tudi v oblikah. Ožarja jih od znotraj navzven, torej je res, da je prisotna tudi v naših mislih, čustvih, telesih, vendar le, kadar smo s svojo Zavestjo tudi povezani.

Sonce s svojim sijem prežarja oblake, ptice, gore, drevesa. Svetloba izvira iz sonca in ne iz ožarjenih oblik; četudi te sijejo, jih ne zamenjujemo za sonce, za Izvor. So le oblike, ki so svetlobo ponesle v svet. Kot dva svetova, zlita eden v drugem, vsak obrnjen v svojo smer. Ko sledimo prvemu, izginemo v svetu sipin, izgubljamo svobodo ob istenju z gradovi iz peska, ki se počasi sesedajo. Sofie, resnične modrosti, v njih ne bomo našli. Po drugi strani pa puščanje, da se ti gradovi počasi sesedajo, ne prinaša le razpada, ampak tudi svobodo. Brezdanje ravnine nedefiniranega izzivajo našo zavest, naš kreativni pol, da sicer ustvarja vedno nove oblike po meri Sebe, vedno znova z namero, da se v njih ne izgubi, da jim nekoč ne pripiše izvornosti. V nenavezanem opazovanju in zlitostjo z zavestjo nam je dana moč in svoboda. Oboje je sveta, neodtujljiva pravica vsakega bitja, ki pa ji prevelikokrat pustimo, da nam spolzi iz rok. Kot bi ptica nastavila svoje letalne peruti, da ji jih prirežejo. Pa vendar je izbira odvisna le od nas samih. Izberemo sebe ali Sebe.

Mateja Meško Kaiser

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku