• banner duhovna univerza 2016 net

Paradoks gotovosti sredi sprememb (1.9.2018)

jesensko listjeVetrovni jesenski dnevi nihajo drevesa; iz njih padajo plodovi, nekateri težki in sladki kot hruške, nekateri igrivo vrteče lahni kot javorjeva semena. Na obzorju izstopajo oblaki, ki urno korakajo in prečijo nebesni svod. Kot v Vivaldijevi Jeseni opozarja nase intenzivnost prihajajočih sprememb. Zdi se, kot bi bila stabilna točka sredi vsega gibanja zemlja, ki nekako stoično prenaša gibanje na svojem površju.

Ob opazovanju narave se pogled obrača k opazovancu z istim vprašanjem, pobara ga, v čem je pa izvor njegove trdnosti. Slavni matematik Arhimed iz časov, ko smo bili mlajši za skoraj dva tisoč petsto let je trdil: »Dajte mi eno oporno točko in premaknil bom svet.« Ideja ene same fiksne točke, iz katere lahko premaknemo svet se morda v primeru današnjega razmisleka zdi metaforična, kot bi govorila o bajeslovnih zmožnostih starogrških bogov. Zdi se kot puščica, usmerjena v hudo oddaljeno abstrakcijo, ki naj nekoč privede do konkretne modrosti. Kaj pa, če jo slišimo takšno kot je, brez metaforičnih okraskov in dimenzij, kot informacijo o obstoju resnične točke v nas, ki nas osredotoči v lastni stabilnosti, iz katere smo potem zmožni premikati življenje okoli sebe? Prav gotovo sedaj ne govorimo o vrednosti tal v vidiku protipotresne varnosti. Tudi tokrat je naša pozornost usmerjena na nam najbolj vredno iskanje, na našo notranjo, celostno refleksijo, s središčem v duhovnem srcu, tam, kjer čutimo odgovor na vprašanje »Kdo sem jaz«. Srce je naše središče, podobno kot je os središče vrtečega se kolesa. Tudi mi sami smo svojevrstno kolo, vrtimo se skupaj s svojimi mislimi, čustvi in dejanji, da se nam od njih neredko zvrti v glavi. V globoki amneziji slepo iščemo gotovost vse naokrog, plezamo na gore, objemamo drevesa in druge vrste teles, se potapljamo v globine različnih vod, vse, da bi našli gotovost v življenju. Zakaj? Zaradi slutnje, da bi s tem lahko dosegli marsikaj. Končno premisa, ki vodi k resnici.

Morda obstaja naša, amneziji podobna, samopozaba zaradi tega, ker je rešitev na oko - in gotovo le na oko - tako preprosta. Vztrajanje v refleksiji svojega srca, v lastni trdni točki samospoznanja, iz katere lahko spreminjamo svet - je tako preprosta, kot bi hoteli z golo roko naloviti sončnih žarkov v košaro. Prvi del, ostajanje v občutku Sebe, je morda kanček lažji, kot njegovo nadaljevanje, ohranjanje tega občutka in delovanje iz njega. Slednje nam prinese trdnost, ki nima nobene zveze s trdoto; ta se nanaša le na izvornost te 'trdne' točke. Njen izvor ni v svetu sprememb, ampak v svetu ne-sprememb. Kadar smo osredotočeni in izhajamo iz sveta sprememb, so naša dejanja zapisana zobu časa. Kot odnosi, temelječi na navidezni, površinski ravni, ki niso pognali korenin do notranjega bistva.

Dejanja, ožarjena z notranjim bistvom, sijejo kot sije le-to. Beseda, oblikovana kot druge besede, pa vendar tako drugače mehko leže v drugo bitje in mu pri tem ne zmoti njegove harmonije, jo le okrepi. Ideja, ki vsem prinese ravno pravšnost po meri njih samih in jih poveže tam, kjer vezi poprej še ni bilo. Dejanje, milo in lahno kot lastovkin ščebet; ali odsekano in bliskovito kot manever kačjega pastirja - oboje popolno, prinašajoče globino spoznanja.

Delovanje, izhajajoče iz sveta sprememb, prinaša pogojenost. Delovanje iz sveta ne sprememb prinaša nepogojenost. V pogojenosti se zrcali delček; v nepogojenosti se zrcali Celota. Ob interakciji pogojenega in nepogojenega se zgodi paradoks, saj delček iz svojega zornega kota ne zmore uvideti nespremenljivega sveta in ga vidi kot nekaj statičnega. Pri zrenju in trudu, da bi uvidel, prezre, da Celota ves čas je, da ga ves čas objema in lahno drži v svojem naročju. Spomnimo se, kako ob zrenju v nebo, dnevno ali nočno, doživljamo tudi to kot statično, dokler ga ne uzremo iz svoje notranje perspektive, kot živ, prekipevajoč izvir, brezkončen in enako 'brezzačeten', ki izziva našo domišljijo in spodbuja duha k ekspanziji.

Mateja Meško Kaiser

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku