• banner duhovna univerza 2016 net

Pogled skozi okno sedanjosti (26.11.2018)

mali princSnežinke mehko lebdijo v zraku, vse nežne in lahne. Če so tudi letošnje hladne, ne vemo, dokler se jih ne dotaknemo. Če so znova prijetno svežega okusa po gorskem potočku, še tudi ne vemo vnaprej. Ali je njihova geometrijska oblika podobno izklesana do zadnje pikice, nam je jasno šele, ko si jih postavimo tik pred nos ali, tisti s težavami pri 'zoomiranju', na daljavo svoje roke.

Mimoidoče osebe, nam poznane ali ne, hiteče skozi sedanji trenutek, so kot zvezde repatice, ki se nas ob mimohodu dotaknejo. Preden se razblinijo v neskončnosti, nas oplazijo s svojimi repi in prežame nas, z njimi povezana, refleksija. Kadar gre za nam znano osebo, s katero imamo že ustaljen odnos, nas običajno prežame običajnost njene energije. Če gre za neznano osebo, je naša refleksija takšna, kot jo imamo običajno do vseh neznanih oseb. Klasificiramo jo glede na zunanje dejavnike ter oblike in potem vestno spravimo v predalček pod ustrezno črko. Ni ga čez red. Da le ni nepredušen ...

Ob zrenju skozi okno imamo predstavo, da vidimo svojo sedanjost in z njo povezano življenje, takšno kot je v resnici. Vendar to v veliki meri ne drži. Kajti refleksija sedanjega trenutka in način njegovega doživljanja je zelo pogojen z našo preteklostjo in izkušnjami. Povedano s prispodobo okna, je naš sedanji trenutek doživljan skozi zavese preteklosti, torej s preteklostjo pogojen. In četudi življenje ves čas teče in se obnavlja, stoji  slika v našem umu pri miru - kot nagrobnik preteklosti. Morda je že davno nehala prepuščati skozi sebe svetlobo dejanskosti, čeprav ta še zaradi tega na srečo ni prenehala obstajati. Podobno kot tudi sami nismo nehali obstajati v sedanjem trenutku, četudi se ob spominu nase morda istimo s  fotografijo z davne osebne izkaznice, kjer smo si bili všeč in se čutili sebi podobni ...

Vprašanje, ki si ga danes zastavljamo je, kako torej odstraniti vpliv zaves, oziroma fiksacij preteklosti, da bi prišli v stik z živahnim in brhkim tokom življenja? Odgovor je preprost in ne stane nič, le dobršno mero naše budne pozornosti skozi ves čas. S pravilnim opazovanjem življenja okoli sebe in refleksij le tega življenja v sebi. Ko se ti dve stanji približata, se zgodi spoj ali uvid v dejanskost. Kot trening toplo priporočamo meditacijo, ki ob pravilnem izvajanju najmanj, kar je, širi percepcijo. Razgrinja in topi pajčevine preteklosti, da nas povsem ne potegnejo s sabo v fiktivni svet preteklosti niti ob turobnem novembrskem dnevu brez svetlobe. Kajti svetloba zmeraj je. Včasih jo je več, včasih manj. Tako kot imamo pred seboj včasih tablico, včasih pa le kocko čokolade. Samo da je ...

Gotovo poznamo izrek, da se nam po merilu in načinu življenja sedanjosti kroji in meri prihodnost. Kadar uspemo uiti omrtveli sapi preteklosti ter doživeti sedanji trenutek, takšen kot je, nas izpolni živahni tok stvarstva, ki ga lahko na ta način ponesemo s seboj v prihodnost. To so naši pravi zakladi lahnosti, ki jih lahko ponesemo čez, saj teža zlata in preteklosti ostaja le za nami in le v preteklem trenutku. Turobna ali osvobajajoča resnica. In če slednje res drži, preverite sami. Saj povedano z besedami Bude, kadar je izkustvo le vaše, je res Vaše.

Mateja Meško Kaiser

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku