• banner duhovna univerza 2016 net

Vse je luč (16.9.2019)

Sončni zahod na obaliPrehajanje poletja v jesen je najbolj prepoznavno po 'ugašanju svetlobe', ko sonce izgublja svojo moč in postaja dan vse krajši, noči pa vse daljše. Svetlobe je zunaj postopoma vedno manj, vendar pa jo v svetovih onkraj oblik lahko še vedno najdemo veliko in čim globlje v duhovni svet se zatapljamo, tem bolj se luč veča.

Svetloba je nujna za obstoj življenja. Hkrati pa je svetloba ena najprej opaznih in zaznavnih kvalitet sveta duš. Če meditiramo in poravnamo svoja telesa (kot lečo) na skriti izvor svetlobe v nas samih – na dušo, se nam odpre bleščeča realnost, ki v nas prinaša globoka spoznanja.

Prisotnost močne svetlobe v 'notranjem' svetu so opisovali tisti, ki so doživeli obsmrtno ali pa zunajtelesno izkušnjo. Zato misel, da smo stkani iz svetlobe, ni le simbolizem, temveč realnost, le da se v najgostejši materiji, iz katere je naše telo, ta svetloba izgubi in skrije. V materiji fizičnih teles je svetloba skrita in latentna in skozi razvoj zavesti se prebuja in aktivira.

Mnogi umetniki so v preteklosti upodabljali ljudi z avreolo in sijajem okoli telesa. Prvi sijaj, ki ga lahko opazimo pri sebi ali pri drugih, je sijaj etrskega telesa. Čim bolj je etrsko telo v stanju sattve (koherence, ravnovesja, ubranosti), tem bolj sije. Če bi imeli jasnovidno oko, bi videli, da popolnoma vse, kar nas obdaja, sije, da je vse luč: ljudje, narava, gore, kristali, rastline, živali, nebo ... Skrita svetloba, vendar je. V jedru vsake oblike je svetlobno središče. Odkrili bi tudi, da etrsko polje ni edino kar žari v človeku ... odkrili bi, da je svetlobe vedno več, kolikor bolj globoko navznoter se obračamo in motrimo notranji svet. Do stopnje, ko snov postane svetloba sama. To je človekovo notranje središče, center zavesti in bivanja - duša. Tako kot sonce daje življenje vsemu, tako tudi duša v človeku oživlja in omogoča njegovo bivanje. Brez njene svetlobe človek ugasne, usahne ali pa se izgubi v gozdu življenja. Izgubi orientacijo, življenje se mu zdi brez pomena. Če je luč duše prisotna v nas, oživimo, sok življenja se pretaka skozi nas, polni nas radost, odprtost za vse, kar nam življenje nosi. To je izvor resnične živosti v nas, ostalo je kot spanje.

Luč duše spreminja naš pogled na svet in življenje, spreminja dojemanje vsega kar se nam dogaja. V njej leži spoznanje svoje bolj resnične podobe in narave. Leži spoznanje vsepovezanosti, skupnosti z vsemi bitji. Odstira nam uvid v živost, ki se skriva za oblikami, v svetove, ki so nam morda neznani, vendar v njih živimo. Vodi nas v spoznanje, da je vse na svoj poseben način živo in da v vsem utriplje eno samo življenje, da smo vsi povezani z vsem. Oko, s katerim lahko uzremo to notranjo lepoto in spoznanje, je oko intuicije. Ko hodimo po duhovni poti, prehajamo skozi zelo pomembne prelomnice, za katere modri pravijo, da so stanje v luči, v kateri se nam razodene še večja luč. Vabi nas naprej po poti spoznanja in uresničevanja sebe kot duhovnega bitja.

Nataša Zorc

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku