• banner duhovna univerza 2016 net

Ogenj (2.12.2019)

ZimaV zimskem času je lepo biti ob ognju in poslušati njegovo prasketanje, opazovati žareče plamene, iskrenje. Dovolj dolgo opazovanje nas lahko nezavedno ponese v nevidno, morda pravljično dimenzijo, v kateri se nam pokaže živahno, gibajoče se, plešoče, vijolično ali rdeče oranžno bitje – ki predstavlja duha ognja.

Ob ognju si lahko vzamemo čas za kontemplacijo. Ni treba, da imamo kamin ali velik ogenj. Že plamen sveče nas uči mirnega, osredotočenega uma. Uči nas tihe ponotranjenosti, v kateri se nam odpirajo drugi svetovi in se naša zavest osvobodi preozke obleke naših misli, čustev in telesa.

Ogenj ima zelo bogato in kompleksno simboliko. Lahko bi rekli, da je v ozadju vsega kar obstaja. Daje nam toploto, objema in povezuje s svojimi toplimi barvnimi toni – oranžna, rdeča in tudi vijolična. Širi luč in odganja temo. Simbolizira znanje, uvid, moč uma, moč spoznanja.

To, kar je ogenj za fizični svet – brez njega si ne znamo predstavljati življenja – predstavlja za človeka razum. Ogenj uma je tisti, ki nam omogoča bivanje, sposobnost ustvarjanja, odločanja, delovanja. Omogoča nam (samo)zavedanje, raziskovanje, poglabljanje. Cogito ergo sum, je dejal Descartes. Mislim, torej sem. Na razum je vezana naša najbolj temeljna identiteta, predstava o sebi.

Element ognja je gonilo življenja. Je odsev Sonca, ki je sam izvor življenja. Zato so ljudje od nekdaj ogenj častili in ga dojemali kot simbol Boga. Čas, ko svetlobe zunaj zmanjkuje, je čas, ko si to svetlobo priklicujemo in ustvarjamo doma, s pomočjo ognja. Zato v tem času prižigamo sveče, lučke, osvetljujemo stanovanje, mesto. S tem, simbolično, kličemo Sonce, luč, življenje samo, da se vrne. Ustvarjamo čarobnost, skozi katero se nam razodeva mistika in skrivnost bivanja. V tem času se nam odpirajo vprašanja o smislu, namenu, bistvu, preteklosti, prihodnosti. To je čas, ko nam, namesto zunanjega ognja in sonca, razvnema domišljijo notranje sonce. Je čas pripovedovanja zgodb in upanja. Je čas, ko se začne prebujati hrepenenje. Tudi hrepenenje je povezano z ognjem. Subtilni očiščevani ogenj hrepenenja plameni skozi naša čustva, jih povzdiguje in usmerja k cilju, ki nam je morda nedoumljiv in še nedosegljiv. Ta ogenj hrepenenja se imenuje aspiracija. Je hrepenenje po spoznanju sebe, po spoznanju smisla življenja in po spoznanju resnice. Je hrepenenje po izkušanju lepote in harmonije, po samopreseganju in skozi samopreseganje – po osvobajanju. Povezano je s slutnjo izgubljenega in pozabljenega dela samega sebe, duhovne biti, ki jo vsak nosi v sebi – duše. To hrepenenje nas slej ko prej pripelje na pot nazaj proti Domu, ki je za devetimi vodami in devetimi gorami. Tja nas kliče astrološko znamenje Strelca. K Sebi. Hkrati pa se približuje tudi čas Božiča, ko se hrepenenja in želje, pod vladarstvom pravičnega, strogega, vendar ljubečega učitelja, Saturna, uresničujejo.

Ogenj je živ. Je naš vodnik. Je luč, ki nas vodi skozi temo. Zato ga prižigajmo obredno, s pozornostjo in ga pospremimo z dobrimi mislimi. Kot, ko si ob rojstnem dnevu, ob svečkah, nekaj zaželimo in nato sveče upihnemo. Zato, da bi se naša hrepenenja in želje dvignile tja, kjer obstaja moč izpolnitve. Tako ob prižiganju ognja v tem letu lahko v mislih kličemo luč ne le zase, temveč za ta svet, za vse ljudi, za vsa bitja, ki prebivajo na tem planetu in za Življenje samo.

Nataša Zorc

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku