• banner duhovna univerza 2016 net

Vrata zaznave (3.2.2020)

Češnjev cvet»Če bi človek očistil vrata zaznave, bi videl vse, kakršno je – neskončno.« Besede Williama Blaka nam sporočajo, da se za omejenostjo, ki ji pravimo zaznava, skriva še mnogo več, kar je vredno odkrivati. Ne zgolj neskončnost, ki je dokaj abstrakten pojem in ne vemo, kaj vse se skriva za njim.

Naša zaznava je pogojena s čutili, z živčnim sistemom in z možgani, ki so operacijski sistem vsega. Naša čutila imajo zaenkrat omejen domet, ki je obrnjen navzven, v fizični svet. So občutljiva tipala in radarji, ki nam opisujejo in sporočajo, kar se dogaja okoli nas, zunaj nas. Vendar pa, kot ugotavljamo skozi neštete izkušnje, ne obstaja samo svet zunaj nas, temveč obstaja še veliko svetov, ki jih zaznavamo subjektivno, torej znotraj nas. In še več svetov, ki se skrivajo celo notranji, subjektivni zaznavi, pa vendarle odločilno vplivajo na nas. Najmanj, kar občutimo in česar ne moremo objektivizirati, je svet čustev in misli. Torej, ne moremo jih videti, izmeriti, stehtati, ovrednotiti z instrumenti, ki so nam na voljo v zunanjem, fizičnem, svetu. Brez vsakršnega dvoma pa jih še kako lahko občutimo znotraj sebe. Tudi misli ne moremo pozunanjiti, vendar nam je jasno, da jih imamo. Z njimi smo sposobni celo kreirati, kar pomeni, da jih vseeno opredmetimo – jim damo podobo, obliko, strukturo, v zunanjem svetu. Pa vendar je npr neka katedrala obstajala najprej kot misel, preden je postala konkretna, opredmetena, v fizičnem svetu. Ravno tako poezija, enačba, slika, simfonija ... Seveda se lahko tudi prepiramo o tem ali so misli in čustva izcedek iz možganov ali pa izvirajo iz svetov, ki so izven nas. Morda pripadajo zavesti ali pa so celo širše in večje kot je zavest sama in je tudi zavest posebna oblika identitetnega jedra, ki ima moč globinskega, celovitega prepoznavanja in interpretiranja notranjih dimenzij.

Prav zaradi te težke in omejujoče ločenosti med zunanjim, fizičnim in notranjimi, subjektivnimi, svetovi, lahko razumemo zaznavo kot poseben most med tema dvema realnostima. Instrumenti zaznave – čutila, živčni sistem in možgani – so tako zelo pomemben in skriti vhod in prehod v subtilne svetove, katerih del smo in ki nas določajo. Določajo naše življenje, naše odločitve in naše delovanje. Vse troje lahko izboljšujemo, prefinjujemo in kultiviramo. Nekaj od tega poteka naravno, od otroških let, če smo imeli to srečo, da so nam starši podarili pravljice, glasbo, razvijanje čuta za lepoto in za dobro, pomagali k razvoju mišljenja in da smo se odzvali na to ...To so prvi koraki, ki nam pomagajo do izkušnje nečesa nadfizičnega, kar vsebuje lepoto, harmonijo, čut za prav in za resnico.

V odrasli dobi pa se lahko temu posvetimo samostojno. Z razvijanjem čutil v tako imenovane zunajčutne zaznave, ko postanejo čutila orodje raziskovanja notranjih, skritih svetov, kot je svet etra (vitalnosti, prane, bioenergije), energij, svet psihe, čustev, misli, duha ...

Zunajčutne zaznave, razvoj psihične občutljivosti in mentalne senzitivnosti nas lahko privedejo do prepoznavanja živosti v vsem, do spoznavanja svetlobnih, sijočih-auričnih dimenzij vsega, do videnja devskih, angelskih svetov, do prepoznavanja obstoja življenja v višjih, nadčloveških, dimenzijah .... Odpre se nam nov svet, popolnoma nov svet in z osuplostjo lahko ugotavljamo, kako zelo je povezan z fizičnim, zunanjim svetom. In še več – kako pomembno ga oblikuje in ustvarja, ga osmišlja in vse povezuje v eno samo smiselno celoto, v en sam organizem. Vsa magija bivanja, življenje vseh bitij ima svoj izvor v notranjih svetovih in ne v zunanjem, fizičnem. Življenje se rojeva in končuje tam nekje, v neznanih globinah, ki pa so nam vseeno ves čas zelo blizu. Potrebujejo most, da se nam približajo in da se jih lahko zavemo. Most začnemo graditi skozi prefinjevanje čutil, živčnega sistema in možganov. Začne se s kultivacijo fizičnega telesa, s samoobvladovanjem nagonov, tega kar vnašamo v fizično in bioenergijsko/etrsko telo. To je prvi korak. Gradimo ga tudi s sposobnostjo ustvarjanja tišine, kajti v njej se razpirajo pretanjena globina, vsebina, dobronamernost, lepota ... Z nekaj besedami, če bi stvari videli bolj globoko, bi jih videli bolj pravilno, v njih bi prepoznali višji red in namen ter znali živeti veliko bolj osmišljeno in izpolnjujoče.

Nataša Zorc

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku