• banner duhovna univerza 2016 net

Preobraziti željo v voljo (11.5.2020)

Gora

Nekaj dni nazaj, ob polni luni v znamenju bika, smo praznovali Vesak, praznik, v katerem nam Buda vsako leto podari svoj blagoslov. Ob tem smo se spomnili na njegov nauk, ki temelji na spoznanju, da je življenje trpljenje in da so temeljni vir trpljenja želje. Buda pravi, da nas želje priklepajo na svet materialnega, obenem pa nas uči, da se bomo trpljenja osvobodili, ko se bomo osvobodili svojih želja. Znamenje bika, nas podobno uči, da moramo svoje želje preobraziti v voljo. Slišati je dobro. Vendar je vsaka ideja ali nauk, dokler ga ne spravimo v življenjsko prakso, samo dobra ideja. Kako torej v praksi preobraziti željo v voljo?

Dokler smo živi, je naravno, da imamo želje, saj so odmev naših potreb: po varnosti, strehi nad glavo, po hrani, po bližini, sočutju, ljubezni. Želja je eno temeljnih čustev, ki pomeni občutenje težnje, da bi nekaj imeli, dosegli, izpolnili ali uresničil. Osrednja vloga želje v našem čustvenem svetu se kaže v tem, da želja omogoči nastanek vrste drugih čustev: veselja in zadovoljstva, ko nam željo uspe uresničiti, razočaranja ali jeze, kadar nam tega ne uspe, žalosti, če se moramo želji odreči, upanja, kadar verjamemo, da bomo kljub oviram do zadovoljitve nekako prišli, srečo, kadar zadovoljimo zelo pomembno željo ...

Zanimivo je, da nas želje in željeno stanje večinoma povezujejo s prihodnostjo – pomenijo hrepenenje po nečem, česar še nimamo, radi pa bi imeli. V tem smislu so želje naše temeljno motivacijsko sredstvo, ki nas požene v aktivnost. Zakaj bi torej potrebovali še voljo in zakaj je treba željo preobraziti v voljo? Saj, ko si nekaj želimo, se zdi, da je to tudi odraz naše volje? Ko nekaj hočem, si tega tudi želim. Pa je res tako?

Res je, želja in volja sta si navidezno podobni in tudi tesno povezani med seboj. Vendar se med seboj tudi precej razlikujeta. Želja je odziv naše duševnosti – je hrepenenje, omejeno na notranje dogajanje, ki nima ne rok ne nog, da bi do tega, po čemer hrepeni, prišla. Zato je v naravi želje, da pritiska na našo voljo, jo preizkuša in prebuja. Da bi prišla do predmeta želenja, mora aktivirati višje mehanizme osebnosti: razum in voljo.

In prav na tej točki se srečata želja in naša volja ter seveda priložnost za preobrazbo. Ne gre za nikakršno magijo, kjer bi z zamahom palice ali izgovarjanjem mantre spremenili željo v voljo. Preverjeno. To preobrazbo moramo opraviti sami, poteka pa skozi proces osvetljevanja želje z lučjo razuma in preverjanja, ali je skladna z vrednotami, ki jim v življenju skušamo slediti – ali je skladna z našo voljo.

Volja je precej širši in hierarhično višji pojem od želje. Evolucijsko gledano so le ptice in sesalci dosegli stopnjo razvoja, ki presega tisto popolnoma vnaprej določeno odzivanje. Tako je nastalo nekaj vmesnega prostora za naključja in spremenljivosti. Na človeški stopnji evolucije pa smo vstopili v povsem novo kraljestvo – nov svet. Tako kot so živali svobodnejše od rastlin, ker se lahko premikajo skozi fizični svet, je človek svobodnejši od živali, ker se lahko premika v svetu idej, načrtov in vizij neskončnih možnosti. Tudi ljudje se marsikdaj odzovemo zgolj pod vplivom instinktivnih mehanizmov, vendar lahko ustvarimo povsem nove odzive: resnično svobodno lahko izbiramo in se pri tem učimo odgovornosti za svoje odločitve. Tej evolucijski pridobitvi, ki je šele na začetku razvoja, pravimo volja.

Ljudje smo torej bitja, ki se lahko poljubno in svoje-voljno odzivamo na situacije. Svobodna volja nam ponuja možnost izbire. In prav tukaj se lahko vprašamo, koliko možnosti izbire nam ostane ob močnih željah? Koliko svobodne volje imamo takrat?

Zdaj nam je že jasno, da preobrazba želje v voljo ni lahkoten proces, ki ga mimogrede izvajamo med peko palačink. Terja čas in pozornost. Ozaveščanje dušnih vrednot in njihovo vključevanje v življenje nas vsakodnevno postavlja pred izbiro, da se bodisi prepustimo željam, za katere že vemo, da za nas niso dobre, ali da se jim odpovemo. Dokler se z neko željo identificiramo in jo doživljamo kot temeljni del svojega bitja, se nam bo zdelo, da se z odrekanjem želji odrekamo sebi, svoji pravici, da živimo tako, kot hočemo in kot je za nas prav. V tem primeru enačimo željo s svojo voljo. Še več, takrat želja upravlja z našo voljo in dokler ima nad nami takšno moč, bo še nekaj časa ostala z nami. Verjetno nas čaka še en ciklus ozaveščanja po receptu: prepuščanje želji – uresničitev željenega – doživetje začasnega ugodja in razočaranje ob spoznanju, da smo šli znova na limance. Preobrazba želje v voljo torej poteka tako, da želje usklajujemo in podrejamo svoji volji in ne obratno, kot se to marsikdaj dogaja v življenju. Želja naj bo le gorivo, kam jo bomo usmerjali pa naj bo odraz naše volje.

V času astrološkega znamenja bika, ko slavimo Budovo življenje, razsvetljenje in uresničitev velikega namena življenja, si je dobro vzeti nekaj več časa za ozaveščanje, da imamo svobodno voljo in možnost izbire, da se odrečemo majhnim željam, ki nas navezujejo na utečene vzorce vedenja in zadovoljevanja potreb. Zavezujejo nas v staro, preživeto in iztrošeno, kot bi živeli v zemljevidu, namesto v pravem svetu. Kadar se ne počutimo zares živi in se nam zdi, da življenje nekako teče mimo nas, da nam manjka življenjske energije in volje, je morda razlog prav to, da smo usmerjeni v preteklost, v avtomatizme in šablone. To nas ne more poživiti. Prepuščanje majhnim, nepomembnim željam, nas zapira pred življenjem, pred rastjo in nas odmika od prave, velike drame našega življenja, v kateri igramo glavno vlogo in kjer smo zares živi.

Naj nam bo za popotnico Budov nasvet, da je najboljša srednja pot – pot med skrajnostmi, ki nam omogoča, da ohranjamo svoje ravnovesje. Tega ne more nihče namesto nas in je del naše svobodne volje. Zato srednja pot nikoli ne more biti šablonska ali avtomatizirana. Vedno terja razmislek, osvetljevanje pravih motivov in voljo, da se odrečemo staremu, da bi dali in ustvarili prostor novemu v svojem življenju.

Leo Ivandič

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku