• banner duhovna univerza 2016 net

Ljubezen, spet in znova (31.5.2020)

VrtnicePred leti so me v Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije povabili, da bi imela predavanje in pogovor s starši otrok s takšnimi motnjami. Najprej sem pomislila, da je prišlo do pomote, pa so zatrdili, da ne. Prebrali so knjigo Hafisovih pesmi Zapleši z Menoj in me našli.

Po prvi zadregi sem oklevajoče pristala in začela razmišljati, o čem neki naj bi se pogovarjali. Niti predstavljati si nisem mogla, kako je, ko se v družino rodi bolj ali manj hudo psihološko in v veliko primerih tudi gibalno oviran otrok. In kako huda so lahko leta, ki sledijo. Naj govorim o njihovih stiskah, trpljenju, nesebičnem razdajanju iz dneva v dan, iz minute v minuto? O občutkih nemoči, besa in žalosti, ki prihajajo nepovabljeni prepogosto na obisk? O tem, kako so pritiski včasih preveliki še za tako močnega zdravega odraslega, za starševsko skupnost in morebitne sorojence? O krutosti usode?

Želeli so, da se pogovarjamo o radosti.

Priznam, prva misel je bila, da se ubogi ljudje od vsega hudega morda zatekajo v nek svoj namišljeni sanjski ali religiozni svet, da izkusijo vsaj malo tolažbe in pomiritve. Kot bi slutili, o čem razmišljam, so pojasnili, da njihovo življenje seveda ni lahko, daleč od tega. Z izzivi se soočajo različno, nekateri vsak dan sproti, drugi so stanje sprejeli kot danost in s tem živijo. In da, zavedanje duhovne razsežnosti življenja mnogim med njimi pomaga.

Ti močno preizkušani, srčni ljudje so me učili, da sta radost in ljubezen v življenju enako pomembni kot nasveti strokovnjakov. Vse dobro, kar pomaga v stiski, vse je dragoceno, da lažje, če uporabim besede Viktorja Frankla, v težkih časih kljub vsemu rečemo življenju DA.

Barbara Škoberne

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku