• banner duhovna univerza 2016 net

Podzemni velikani (10.1.2021)

Ledene svečeSmo v času, ko Zemlja in življenje na njej ječi od stiske in propada. Ne le ekološko. Napetost in trenje se stopnjuje na vseh področjih in zagotovo ne bo več nikoli, tako kot je bilo.

Virus, ki nas zadnje leto poskuša prebuditi iz otrplega spanca, nas sooča s tem, kako krhko je življenje, kako pomembno je so-žitje, so-bivanje, so-čutje. Preživimo lahko le tako, da ustvarimo pogoje, v katerih se bodo razvijala vsa bitja, vsak človek, vsaka žival, vsako drevo ... Dokler ne bo tako, ne bo miru na tem svetu. Delitev dobrin, ki jih premore Zemlja in pripadajo vsem, ne le peščici, bo morala postati zakon. Ali pa nas kmalu več ne bo. Logika te enačbe je preprosta.

Vendar kot da celovita kriza, ki kriči po radikalni spremembi, ni dovolj. Kot da se nam morajo odpreti oči še bolj. Prebudila se je zemlja, zelo blizu naših domov. Iz globin 10 km in več se je sprostil sunek, ki je v hipu spremenil podobo mesta. Nekaterim ljudem so izginili domovi. Postali ruševine. Nekateri so izgubili življenje.

Ko tako zremo v oči minljivosti vsega blišča in življenja samega, se lahko vprašamo, kaj je zares pomembno in kaj je zares bistveno. Zaslepljeno sovraštvo in nebrzdana nizka čustva prav gotovo ne. Ta niso še nikoli nikomur čisto nič prinesla. Razen uničenja. Vendar v tem ni nič posebnega, za to se ni treba nič truditi, ne študirati. Ne potrebujemo ne IQja, ne EQja, ne pameti. Samo dovolimo, da nas podžgejo določene ideje, interpretacije, podpihovanje. Ne zanima nas resnica, realnost, razumevanje. Dovoljevati sami sebi, da nas taka čustvo vodijo, je pod človeškim dostojanstvom. Ta čustva navsezadnje povzročijo škodo, ne le drugim, temveč najbolj nam samim in nas pripeljejo na konec poti. Neštetokrat preverjeno v zgodovini – če bi nam le spomin boljše služil.

Morda pa se lahko kdaj vprašamo ali se takšna vrenja in napetosti v družbi odražajo tudi v naravi sami? Ali lahko narava drži zrcalo človeški psihi? Lahko. Vendar, da bi to lahko trdili, bi morali sprejeti dejstvo, da v naravi obstaja živa inteligenca, ki se odziva čisto na vse, kar se z njo in v njej dogaja. Človeško kraljestvo pa je tisto, ki najbolj neposredno vstopa v naravo in jo spreminja ter ima največji vpliv in moč na ustvarjanje neravnovesja ali pa ravnovesja (odvisno od izbire).

Kako neki bi lahko človek kakorkoli vplival, na primer, na potrese? Morda z neštetimi eksplozijami, s katerimi smo prerešetali Zemljo? Z neštetimi rušilnimi radioaktivnimi eksperimenti pod vodo, nad vodo, v na videz praznih, vendar zelo občutljivih okoljih, v puščavah in še kje? Z vojnami? Z uničevanjem ogromnih gozdnih površin? Če vse skupaj seštejemo in dodamo brezumno zlorabo nafte, rudniškega izkopavanja, morda pridemo lahko tudi do tega. Če je Zemlja živ organizem, tako kot človeško telo, pomeni, da je vse povezano z vsem. Tudi poškodba na mezincu lahko pripelje do zastrupitve celotnega telesa. Karkoli se na katerem koli delu Zemlje dogaja, se prej ali kasneje pozna na celoti.

Potresi, ki nam majejo tla pod nogami, nas soočajo z minljivostjo in kratkoživostjo. Marsikdo si razlaga to dogajanje kot 'maščevanje' Zemlje. Vendar narava ni maščevalna. Ne pozna tega občutja. Narava je sicer bolj kompleksna, kot si morda mislimo, vendar tudi preprosta. Matematična. V njej deluje zakon vzroka in posledice, kot povsod drugod. Poleg tega ima narava in prostor okoli nas, (to, čemur pravimo Zemlja), svoje posebno življenje, ki ni povezano z ljudmi. Ima svojo evolucijo, svoj namen, poslanstvo, ima Načrt razvoja. In v tem skritem življenju obstaja svet devskih bitij, inteligenca skrita v kamnu, rastlinah, živalih, oblakih, vodah, gorah, pokrajinah .... Globoko pod zemljo obstaja skupina velikih 'jamskih' dev, ki jim pravimo rjavčki. Dokaj ljubkovalno ime, za te podzemne velikane.

Ta bitja iz globin zemlje, predstavljajo primarno inteligenco Zemlje. V Zemlji, kot živem organizmu, se vse premika in spreminja. Morda v, za naše kratko življenje, nepojmljivih časovnih okvirih, sto tisočih in milijonih let. Določene spremembe pa se lahko zgodijo naenkrat in silovito. Med takšnimi so tudi potresi. Gibanje ogromnih geoloških plošč. Podzemni velikani (devska inteligenca in subjektivnost zemlje) ravno tako sodelujejo pri vzpostavljanju ravnovesja v tem velikanskem organizmu in 'premikajo' notranjost zemlje. Morda včasih tudi, pod vplivom prevelikega trenja in napetosti, ki jo povzroča človek, tako kot pes, ki se otrese vode ali nečesa nadležnega? Ta bitja imajo svojo moč, svojo inteligenco, ki zna biti rušilna. Pa vendar niso prepuščena sama sebi. Če je Zemlja organizem, ki ima svojo evolucijo in namen, to pomeni, da ima tudi načrt tega razvoja. Načrt, ki vključuje Zemljo kot celoto in vsa bitja na njej. Velika in mala, vidna in nevidna. In nekdo ali nekaj mora obstajati, kar ta Načrt vodi, ga uresničuje, skrbi za pravo smer. Človek bi moral v tem konstruktivno sodelovati. Žal pa 'sodeluje' tako, da ustvarja hudo neravnovesje v devskem svetu in sicer. In posledice se kažejo čisto na vseh ravneh. Čas je, da se zavemo svoje odgovornosti in aktivno spremenimo tok svoje prihodnosti. Namesto v Smrt, v Življenje!

Nataša Zorc

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku