Sen kresne noči (21.6.2021)

Pred nami je poletni solsticij. Najdaljši dan in najkrajša noč v letu. Kresna noč. Ko sonce za nekaj dni navidezno obstane na nebu. Zato so to pravzaprav kresne noči. Polne svetlobe, sonca, ognja. Luč, ki sije skozi temo, je prisotna celo v malih kresničkah, ki čarobno osvetljujejo nočne travnike in gozdove. S tem časom v letu so povezani različni običaji, praznovanja, zgodbe. Tudi pravljične. Tiste, ki govorijo, da ima kresna noč posebno moč, poseben čar, saj odpira vrata v neznane svetove življenja. Vsaj tako nam je kresno noč predstavil Janez Trdina, s svojim praprotnim semenom, ki je zašlo v Martinov škorenj. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da praprotno seme ne obstaja, temveč tros, ki je tako droben, da ga ne moremo videti. In z njim se prične ta nenavadna dogodivščina, ki jo je izkusil Martin. Z nečim nevidnim. Razumel je govorico živali, bil deležen posebnih skrivnosti in skritega zaklada. Pravljica? Morda. Vendar ...

Preden je krščanstvo prevzelo mnoge praznike, so jih naši predniki praznovali in razlagali po svoje. Tesno povezani z naravo in opazovanjem tega, kar se v naravi dogaja. S čutom za življenje, ki se pretaka skoznjo, so našli povezanost in komunikacijo, s pomočjo katere, so menili, lahko lepo sodelujejo, v obojestransko pomiritev in preživetje. Marsikaj od starodavnega verovanja je ovijal oblak mističnih in mitoloških razlag, bajeslovnih bitij, živosti, ki je nevidna.

Od tistih davnih časov so znanstveniki našli mnoge odgovore, ki pojasnjujejo dogajanja v naravi in s tem se je mistika končala. Pa vendar ... to ne pomeni, da tudi v resnici vse že vemo in pravilno razumemo.

Kaj neki bi lahko bilo tako magičnega v času kresnih noči, da bi nam podarile neobičajen uvid, spoznanje in celo konkretno dobrobit? Kaj je ta zaklad, ki nam ga narava in njeno vedenje še lahko podari, poleg vsega s čimer nas obdarja?

Zagotovo je to vedenje o obstoju devskega sveta, ki predstavlja inteligenco materije.

Vsepovsod v naravi jo lahko opazimo. Inteligenco, ki vse 'beleži', se odziva, komunicira in sodeluje. To ni inteligenca, ki jo merimo in razumemo v smislu človeškega razuma. Gre za inteligenco, ki je neločljivo vgrajena v vse kar obstaja. Lahko jo opazujemo v vseh kraljestvih narave, v vsakem delčku materije iz katere je vse 'zgrajeno'.

Prav to je tisto, kar nas lahko povabi v raziskovanje, v teh čarobnih dneh kresnih noči. Kaj je tista sila v ozadju vseh kraljestev narave, ki animira, nevidno oživlja ves razvoj, ki smo mu priča in tudi usmerja to inherentno inteligenco?

Kaj daje borom v pečinah in mahu visoko v Sibiriji to moč, da prebije kamnite gmote in požene v najbolj nemogočih razmerah? Kaj je v živalih tisto, zaradi česar se učijo preživeti in celo razvijajo ljubezen, ki na trenutke skoraj dosega človeško? Kaj žene mineral, da sestavlja atom na atom, tisoče let, v popolno geometrijsko urejeno atomsko mrežo, ki se navzven pokaže kot, na primer, popolna kocka ali oktaeder?

V sanskrtu obstaja pojem, ki marsikaj razloži in daje snov za razmišljanje. Deve. Devski svet. Deve so bitja iz svetlobe, ki so našim očem nevidna, vendar oživljajo vso materijo iz katere je zgrajen ta svet. So sila, ki vse dela živo in inteligentno, ki giblje vidni in nevidni svet. Ga gradi, oživlja, skrbi zanj, da se lahko razvija in na koncu pomaga tudi k temu, da mine. Nevidno so prisotne v vsaki rosni kapljici, cvetu, šumenju, valu ... Iz neoblike ustvarjajo oblike. Predstavljajo razvito, visoko ustvarjalno delujočo silo, ki pa jo poganja še bolj esencialna bit - zavest ali duh.

Moč kresne noči ... odpira vrata v neznane svetove devskega življenja. V skrito ozadje vseh oblik, v življenje, ki daje globok smisel temu, kar vemo in kar še iščemo. Meja med notranjim in zunanjim se tanjša, kot bi se odprl prehod med svetovoma. Naša čutila postanejo bolj dovzetna za zaznavo tega sicer nevidnega življenja, če se pravilno naravnamo in smo še posebej pozorni. Deve so resničnost, ki obstaja in hkrati so skrivnost, ki jo je treba šele odkriti. Ko jo bomo, bomo s svetom okoli sebe zaživeli na način, ki daleč presega vse naše najbujnejše sanje. Kresna noč je priložnost, da praznujemo življenje, ki šele prihaja.

Nataša Zorc