Tihi klic duše (16.10.2021)

Ko človek zasliši tihi klic svoje lastne biti ter uzre njeno luč, ko doživi dotik najgloblje tišine, svetosti in miru, je nikoli več ne more zares pozabiti in njegova pot se ne more več vrniti v stare tirnice. Kajti to, kar nas pokliče iz globin lastnega središča, naš lastni notranji Jaz, je to, kar najbolj smo in kar nikoli ne izgine ali mine in je neprecenljivo. Skrivnostno in vendar domače, da temu ne moremo več obrniti hrbta. Hrepenenje našega srca postane neustavljivo in potreba po tem, da živimo iz najvišjega Sebe, postane naša nuja.

Kar začne vstopati v nas iz notranjega vira nas samih – iz duše, sta luč in ljubezen. Oboje je nektar, ki nas notranje poživlja in hrani in predvsem prinaša svež in nov pogled na življenje. To so trenutki inspiracije in globokih uvidov. Kvaliteta, ki ji pravimo luč ali modrost, prinaša dragocena spoznanja o sebi in življenju in celoti, katere del smo. Ljubezen prebuja hrepenenje in potrebo po povezanosti, celovitosti, inkluzivnosti, ko iščemo svojo pot nazaj Domov. Ljubezen in luč duše nas vodita po vseh labirintih življenja, spodbujata in obnavljata naše moči, kažeta pravo smer. Hoja po duhovni poti, ki nas nekoč pripelje v samo bit samih sebe in skozi to ožino v veliko enost z vsem, zadosti vsem našim iskanjem, odgovori na vsa naša hrepenenja.

Nataša Zorc