• banner duhovna univerza 2016 net

Pre-bu-jen-je (3.5.2017)

Buda zlatiV prav takem času osrednje pomladi kot je ta prav zdaj, je pred daljnimi dva tisoč petsto osemdesetimi leti dosegel razsvetljenje eden največjih učiteljev človeštva, Gautama Buda. Med njegovim in svojimi življenji lahko najdemo razlike, po katerih presojamo, v čem je bil drugačen in uspešnejši od nas, lahko pa najdemo več skupnega, kot si morda želimo, sploh kadar smo varno zleknjeni znotraj svojih okvirov in udobja vsakdana.

Zasledovanje sreče ali na koncu mavrice je presenečenje (13.4.2017)

mavricaPred vrati so časi pisanih pirhov in potic, za katere se še ne ve, ali bodo uspele tako dobro kot lani ali ne. Kljub morebitnim napornim pripravam so prazniki lepi in letos tako lepo cvetoči.

Nam pa ostaja »dolg« nadaljevanja razmišljanja o sreči. Pa saj ne, da se nam zdita temi vstajenja in sreče nezdružljivi. V resnici sta združljivi, pravzaprav zelo. Kar pa je vprašljivo, je trditev tretjega stavka, namreč glede »razmišljanja« o sreči. Namreč, ali se da srečo ujeti z razmišljanjem? Ali smo srečni že, ko o nečem malo razmislimo? Morda včasih. Sicer pa: srečni preprosto smo ali pa ne. Dalajlama pravi, da je sreča stanje duha. Na kaj le namiguje? Ker nimamo njegove telefonske številke, smo prepuščeni sami sebi – in v tem sta lepota in pot.

Zasledovanje sreče (30.3.2017)

sreča iskanjeNajti srečo pomeni marsikomu najti glavni življenjski smisel. Utemeljeno in temeljito se izprašujemo, kaj sreča sploh je.

Posebno, fino blagostanje bi bil odgovor na liniji občutenja. Si jo lahko še konkretneje predstavljamo? Pomagajmo si z anketo izpred nekaj let, njeni rezultati pravijo, naj bi nas osrečilo naslednje: dober avto, hiša z bazenom in lep partner oz. partnerica. V tem vrstnem redu. In potem smo srečni. Res lepo, le da je ta predstava rahlo statična, pove nam prav toliko, kakor »in živela sta srečno do konca svojih dni«.

Melodija čustev (12.3.2017)

melodija čustev harfa mZadnjič smo razglabljali o čustvenem ravnovesju in o tem, kako težko ga je doseči. Namignili smo, da ga je lažje ujeti, kadar si utrgamo čas in čustva prevetrimo na sprehodu v naravi. In tak sprehod, ki nas očisti ter pomaga, da nas čustva ne vlečejo več za nos, ampak mi njih, bo naše izhodišče za nadaljevanje.

Da je naša duševnost lahko kratkočasen aparat za sanjarjenje in domišljijsko seganje do zvezd, se verjetno spomnimo še vsi, ki smo preživljali puberteto pred milenijem in računalniško revolucijo. Ali ni zanimivo, ko se spomnimo na nek dogodek, kako razločno in pristno ga lahko občutimo? Kot da v nas zavibrira struna, ki s svojim zvenom prinese kup podob. Zdi se, da nastane v nas posebna pokrajina, tako prisotna, da je skoraj otipljiva.

Paradoks o čustvih (23.2.2017)

tek v travi mDandanes veliko in radi govorimo o čustvih ter jim namenjamo veliko pozornosti.

Po drugi strani pa je kljub veliki skrbi za čustva težko srečati človeka, ki bi bil čustveno zares v ravnovesju.

Da je temu precej tako, se dotaknimo vsakdanje situacije, ko srečamo znanca in ga pobaramo: »Kako si?«. Zgodijo se različni scenariji. Velikokrat ta, da bitje pred nami z raznimi premoženjskimi in statusnimi sredstvi kot izveden pravnik iz holivudske nanizanke dokazuje, kako je super in nikakor ne nazadnje: da je najboljši ter srečen. Pa je res?

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku