• banner duhovna univerza 2016 net

Melodija čustev (12.3.2017)

melodija čustev harfa mZadnjič smo razglabljali o čustvenem ravnovesju in o tem, kako težko ga je doseči. Namignili smo, da ga je lažje ujeti, kadar si utrgamo čas in čustva prevetrimo na sprehodu v naravi. In tak sprehod, ki nas očisti ter pomaga, da nas čustva ne vlečejo več za nos, ampak mi njih, bo naše izhodišče za nadaljevanje.

Da je naša duševnost lahko kratkočasen aparat za sanjarjenje in domišljijsko seganje do zvezd, se verjetno spomnimo še vsi, ki smo preživljali puberteto pred milenijem in računalniško revolucijo. Ali ni zanimivo, ko se spomnimo na nek dogodek, kako razločno in pristno ga lahko občutimo? Kot da v nas zavibrira struna, ki s svojim zvenom prinese kup podob. Zdi se, da nastane v nas posebna pokrajina, tako prisotna, da je skoraj otipljiva.

Paradoks o čustvih (23.2.2017)

tek v travi mDandanes veliko in radi govorimo o čustvih ter jim namenjamo veliko pozornosti.

Po drugi strani pa je kljub veliki skrbi za čustva težko srečati človeka, ki bi bil čustveno zares v ravnovesju.

Da je temu precej tako, se dotaknimo vsakdanje situacije, ko srečamo znanca in ga pobaramo: »Kako si?«. Zgodijo se različni scenariji. Velikokrat ta, da bitje pred nami z raznimi premoženjskimi in statusnimi sredstvi kot izveden pravnik iz holivudske nanizanke dokazuje, kako je super in nikakor ne nazadnje: da je najboljši ter srečen. Pa je res?

Pod snegom (2.2.2017)

Kačji pastir 2 mZima je letos sijoče kristalno lepa in vsa izklesana v beli podobi kot se spodobi za snežno kraljico. Objeta v hladu pokanja ledenih plošč njenega plašča narava globoko globoko spi. V svojih sanjah podoživlja pretekle trenutke, ki jih je preživela in hkrati počasi snuje svoje želje za pomlad, zbira pomladno hrepenenje, ko bo čas, da se znova pretegne in zbudi. Vendar sedaj še ni čas. Spimo in počivajmo še naprej. Da bi zdržali v zimskem miru skupaj z njo, nam podari enega svojih dragih spominov pretekle pomladi.

Korak za korakom (18.1.2017)

sneg stopinje v snegu mKo pride zima in z njo mraz in sneg, se življenje hočeš nočeš upočasni. Zaradi zasneženih in zaledenelih površin stopamo malo počasneje, previdneje. Ko bodo zapihali toplejši vetrovi in bo zadišalo po koncu zimskega spanja, se to samo od sebe spremeni.
Zimski čas nas uči, da tudi na duhovni poti ni treba, da brezglavo hitimo. Stopajmo zlagoma, korak za korakom, prepričani v vsak korak in v smer, v katero ga naredimo. Pridobili bomo zaupanje vase in v pot, po kateri hodimo. Ko bo dozorel čas, se po pojavila tudi priložnost, da bomo začeli opravljati delo, ki nam ga je namenilo Življenje.

Na začetku (5.1.2017)

sneg bela pravljica mPa se nam je zgodilo: zdrsnili smo v novo leto! Ali ni presenetljivo, da je leto sedaj še tako mlado, da lahko njegove dneve preštejemo na prste? Res se je nekaj na novo začelo – in še prej nekaj končalo ...

Ko smo na novem začetku, se radi razgledamo v stvari za nazaj in za naprej. Ob oziranju z vrha novega leta v čas starega leta prijetno osvežuje distanca odmika, stanje ne-vpletenega opazovalca, kot temu tudi rečemo. Pretekli dogodki se zdijo manj vroči ali manj pereči kot v samem trenutku doživljanja. Ker poznamo njihovo nadaljevanje, lahko sedaj vidimo širši spekter dogajanja, saj smo že v fazi, ko smo po bitki vsi generali in nam je vse jasno.

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku