• banner duhovna univerza 2016 net

Pod snegom (2.2.2017)

Kačji pastir 2 mZima je letos sijoče kristalno lepa in vsa izklesana v beli podobi kot se spodobi za snežno kraljico. Objeta v hladu pokanja ledenih plošč njenega plašča narava globoko globoko spi. V svojih sanjah podoživlja pretekle trenutke, ki jih je preživela in hkrati počasi snuje svoje želje za pomlad, zbira pomladno hrepenenje, ko bo čas, da se znova pretegne in zbudi. Vendar sedaj še ni čas. Spimo in počivajmo še naprej. Da bi zdržali v zimskem miru skupaj z njo, nam podari enega svojih dragih spominov pretekle pomladi.

Korak za korakom (18.1.2017)

sneg stopinje v snegu mKo pride zima in z njo mraz in sneg, se življenje hočeš nočeš upočasni. Zaradi zasneženih in zaledenelih površin stopamo malo počasneje, previdneje. Ko bodo zapihali toplejši vetrovi in bo zadišalo po koncu zimskega spanja, se to samo od sebe spremeni.
Zimski čas nas uči, da tudi na duhovni poti ni treba, da brezglavo hitimo. Stopajmo zlagoma, korak za korakom, prepričani v vsak korak in v smer, v katero ga naredimo. Pridobili bomo zaupanje vase in v pot, po kateri hodimo. Ko bo dozorel čas, se po pojavila tudi priložnost, da bomo začeli opravljati delo, ki nam ga je namenilo Življenje.

Na začetku (5.1.2017)

sneg bela pravljica mPa se nam je zgodilo: zdrsnili smo v novo leto! Ali ni presenetljivo, da je leto sedaj še tako mlado, da lahko njegove dneve preštejemo na prste? Res se je nekaj na novo začelo – in še prej nekaj končalo ...

Ko smo na novem začetku, se radi razgledamo v stvari za nazaj in za naprej. Ob oziranju z vrha novega leta v čas starega leta prijetno osvežuje distanca odmika, stanje ne-vpletenega opazovalca, kot temu tudi rečemo. Pretekli dogodki se zdijo manj vroči ali manj pereči kot v samem trenutku doživljanja. Ker poznamo njihovo nadaljevanje, lahko sedaj vidimo širši spekter dogajanja, saj smo že v fazi, ko smo po bitki vsi generali in nam je vse jasno.

Slikanje jutra (15.12.2016)

Žerjav leti nad vodno gladinoDanašnje jutro sem zasledovala s tišino v sebi, da ne bi pregnala detajlov. Podobno, kot me je kot majhno učil oče, naj med iskanjem gob ne govorim, saj se mi bodo skrile. Nekaj je na tem. Opazovanje in govorjenje ne gresta skupaj. Pri prvem pustiš in okušaš, da vtisi podob drsijo vate in okušaš njihove barve, začutiš oblike, slišiš njihov šelest, ko se z njimi zlivaš in postajajo del tebe. Pri drugem pa to večdimenzionalnost zgostiš na jušno kocko - besede.

Slikanje jutra (6.12.2016)

slikanje jutra mJutra so lepa, ker so neobarvana in prijetno izpraznjena. Kadar ne hitimo, lahko opazujemo, kako se iz detajlov poraja nov dan. In kako se tudi sami porajamo z njim. Noč izprazni dogajanje prejšnjega dne in ga izbriše z žametno modrino. Tudi nam izbriše dogodke prejšnjega dne, zaradi česar je nov dan nov začetek. Smo slikarji, ki na platna jutra rišemo poteze in podobe svojega novega dne ter zanj izbiramo ustrezno tehniko slikanja. Včasih je ta sunkovita in energična, včasih nežna in odsevajoča. Kdaj nam ustrezajo močne barve, olja in akrili, kdaj pa kot dih nežni akvareli. Lahko smo mogočni Picassi, lahko diskretni Moneti, vsekakor izberemo sami.

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o delavnicah in ostalih novostih.

Duhovna univerza na Facebooku